Robert Golob
Petek, 25. 7. 2025, 10.45
20 ur, 22 minut
Golob: Mučiteljem živali se ne piše dobro #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,24
Tako Robert Golob kot njegova partnerka Tina Gaber sta si osebno prizadevala za sprejetje novele zakona o zaščiti živali.
S potrditvijo novele zakona o zaščiti živali Slovenija uvaja zelo visoke standarde za dobrobit živali. "To je zakon, ki jasno pove: žival je čuteče bitje," je na svojem profilu na Facebooku poudaril predsednik vlade Robert Golob.
Novela zakona o zaščiti živali, ki so jo po vetu državnega sveta še v drugo potrdili poslanci, namreč prinaša številne pozitivne novosti tako na področju domačih živali kot živinoreje.
Med glavnimi spremembami pri domačih živalih so uvedba seznama dovoljenih vrst eksotičnih živali, ki ga bodo na kmetijskem ministrstvu pripravili naknadno, obvezno čipiranje mačk po vzoru psov, kar naj bi preprečilo njihovo zapustitev, ter sprememba modela financiranja oskrbe zapuščenih živali, kar naj bi pripomoglo k izboljšanju stanja v obstoječih zavetiščih in ob gradnji novih zavetišč.
Novela zakona za prenovo zavetišč ali gradnjo novih predvideva finančna sredstva v višini 15 milijonov evrov v treh letih.
Novosti, ki jih prinaša novela, je izpostavil tudi predsednik vlade Robert Golob:
Uporaba pasjih kletk strogo regulirana, prepoved verig
Ena od v postopku sprejemanja novele manj izpostavljenih novosti so tudi jasno določeni pogoji za uporabo pasjih kletk v stanovanjih, ki morajo biti za živali udobne in jih lastniki ne smejo uporabljati za korekcijo vedenja pri problematičnih psih ter zaščito stanovanja med odsotnostjo lastnika.
Od konca novembra letos bo veljala tudi popolna prepoved privezovanja psov na verige, ki jo je vpeljal že zakon o zaščiti živali iz leta 2023.
Novela tako za to kršitev kot za številne druge predvideva visoke denarne kazni: lastnikom, ki pse privezujejo na verige in jih zapirajo v neprimerne kletke in zaradi prej omenjenih razlogov, grozi od 1.000 do 1.600 evrov globe.
Ostalo pa ne bo le pri globah, saj novela predvideva tudi obvezno izobraževanje za kršitelje.
Sprejetje novele zakona o zaščiti živali je pozdravila tudi Tina Gaber, ki je o tej temi posnela tudi podkast:
Nič več kastracije pujskov brez anestezije in baterijske reje kokoši
Ena od sprememb, ki je predvsem na strani rejcev in živilske industrije dvignila največ prahu, je prepoved baterijske reje kokoši od leta 2029. Ukrep, ki je nedvomno namenjen dobrobiti živali, naj bi naše rejce postavili v neenakopraven položaj v primerjavi z rejci iz držav, kjer baterijska reja ne bo omejena, saj bodo cenovno nekonkurenčni.
Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar je ob tem pojasnila, da so se v primeru baterijske reje kokoši rejci v 90 odstotkih že sami prilagodili na alternativne sisteme reje, približno 35 rejcem, ki tega še niso storili, pa bo to v prehodnem obdobju do leta 2029 sofinancirala država.
Zaradi krutih posnetkov, ki so se v dneh potrjevanja novele pojavili v javnosti, je veliko prahu dvignila prepoved kastracij pujskov brez anestezije in protibolečinskih sredstev.
Pujske kastrirajo, da bi preprečili vonj, ki moti potrošnike
"Tovrstni posnetki, čeprav velikokrat izkrivljajo dejansko situacijo, predstavljajo dobro podlago za kakovostno diskusijo in pluralnost mnenj. Pod pogojem, da so deležniki nanjo pripravljeni in so zagovorniki tega ali onega stališča pripravljeni nasprotno stran poslušati," je v odzivu na objavo posnetkov zapisal Janko Skok s katedre za živinorejo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
Posnetek kastracije pujskov brez anestezije je sprožil zgražanje v javnosti.
Čeprav je določba v noveli, ki prinaša prepoved kirurške kastracije pujskov do sedmega dneva brez uporabe anestezije in analgezije, po njegovih besedah všečna, "pa zadeva ni povsem preprosta in enoznačna", je poudaril.
"Strogo gledano bi bil z vidika dobrega počutja in zaščite živali edini merodajen ukrep takšen, ki bi odpravil kastracijo kot tako," je zapisal. Mogoča naj bi bila tudi imunokastracija, ki naj bi bila sicer boljša z vidika dobrobiti, nastajajo pa stroški z vakcinacijo, težave z menedžmentom črede in slabim sprejemanjem te alternativo v javnosti pri nas.
Kastracijo rejci sicer izvajajo, da bi preprečili razvoj vonja mesa po merjascu, ki se pojavi pri določenem odstotku živali in ki naj bi motil potrošnike.
Opozoril je tudi na stranske učinke povečanega vnosa anestetikov oz. analgetikov v telo živali, pri čemer gre pri prvih za "precej toksične učinkovine".
"Ne nazadnje je v večini evropskih držav kirurška kastracija brez anestezije in analgezije do sedmega dneva starosti pujska dovoljena, vključno z večino sosednjih držav," je sklenil Skok.
V skupini Farme Ihan, ki je največji prašičerejec v državi, bodo med prvimi uvedli kastracijo pujskov z uporabo splošne anestezije, so sporočili iz družbe Meso Kamnik, ki je del skupine. Kot so poudarili, so že sodelovali tudi pri testiranju naprav, ki omogočajo uspavanje pujskov z metodo inhalacijske anestezije. Skupina Farme Ihan je sicer prek SDH v državni lasti.
"Na eni izmed naših farm smo že sodelovali pri testiranju naprav, ki omogočajo uspavanje pujskov s pomočjo splošne inhalacijske anestezije pred izvedbo kastracije. Na podlagi opravljenih testiranj ocenjujemo, da je takšen pristop tehnično izvedljiv in učinkovit," so pojasnili v družbi Meso Kamnik.
Ob tem so napovedali, da bosta dobava ustrezne opreme in uvedba novih delovnih postopkov v celoti končani najkasneje do jeseni letos. Postopek kastracije s pomočjo splošne anestezije bo izvajala njihova lastna veterinarska služba.
Čeprav v skupini zagovarjajo uporabo anestezije ali analgezije pri kastraciji pujskov, pa hkrati opozarjajo, da je za preprečitev čezmernega povečanja proizvodnih stroškov ter ohranjanje visoke ravni biovarnosti na farmah nujno, da se rejcem omogoči ustrezno usposabljanje za samostojno izvajanje teh postopkov.
