Poslanci potrdili zakona o evtanaziji in zaščiti živali ter novelo o medicinski marihuani

DS je odložilni veto na zakon na torkovi izredni seji izglasoval z 20 glasovi za in devetimi proti. Predlog za odložilni veto je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Danijelom Kastelicem, ki je predsednik komisije DS za socialno varstvo. Kastelic je danes v predstavitvi veta izrazil prepričanje, da je treba najprej nadgraditi paliativno oskrbo in mrežo hospic, hkrati pa bi moral zakon o dolgotrajni oskrbi zaživeti v polnosti.

Tereza Novak iz Svobode pa je kot prvopodpisana pod zakon poudarila, da zakon nič več ne govori o evtanaziji, ki jo je predvidel prvi zakon, pripravljen v civilni družbi. Smrtonosno tekočino si bo človek, ki neznosno trpi in je v zadnji fazi življenja, po obravnavanem zakonu dal sam, je opozorila. V vsakem trenutku pa lahko ta oseba odstopi od svoje namere. Zakon samo dodaja pravico za umirajoče, ki neznosno trpijo, da je njihov konec življenja dostojanstven, je dejala.

Podporo dobil tudi zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene

Glavni cilj zakona je zagotoviti dostop prebivalcem do varno pridelane konoplje za medicinske namene. Predpisovanje konoplje za medicinske namene pa bo možno po strokovni presoji zdravnika za katerokoli indikacijo ali stanje.

Predstavnik DS Marko Staroveški je na današnji seji DZ dejal, da je zakon nujno potreben za urejanje sistema gojenja in predelave konoplje za medicinske in znanstvene namene. A gre za zamujeno priložnost, da bi Slovenija postala samooskrbna z učinkovinami konoplje in vodilna na področju rabe konoplje v medicinske namene.

Zakon po mnenju DS ne odraža volje ljudstva, ki so jo izrazili na lanskem referendumu. "Ljudje si namreč želijo večji, urejen dostop do učinkovin konoplje in njenega zdravilnega potenciala, zakon pa prinaša prav nasprotno, omejitve, nejasnosti in zapiranje trga," je povedal Staroveški.

V DS menijo še, da zakonu nasprotujejo stroka, pacienti in kmetje, ki delujejo v tej panogi. "Namesto da bi izboljšal dostop do medicinske konoplje, bo zakon omogočil proizvodnjo in promet zgolj ozkemu krogu izbrancev, kar vodi v monopolizacijo in izključevanje obstoječih slovenskih konopljarjev," je še dejal.

Poslanka Svobode Sara Žibrat je v imenu predlagateljev poudarila, da zakon spoštuje voljo bolnikov, ki potrebujejo dostop do medicinske konoplje. "Zagotovo je korak v pravo smer in prepričana sem, da ga lahko tudi v nadaljevanju, že v naslednjem mandatu, izboljšamo, ko bodo tudi naše institucije ugotovile, da konoplja ni bavbav, ampak je pravica bolnikov," je prepričana.

Zelena luč za novelo zakona o zaščiti živali 

DZ je z 49 glasovi za in 10 proti vnovič potrdil novelo zakona o zaščiti živali, potem ko je državni svet nanjo v torek izglasoval odložilni veto. Medtem ko so koalicijski poslanci v razpravi pred končnim glasovanjem znova izpostavljali ključne izboljšave novele, pa so ji v opozicijski NSi odrekli podporo.

Kot je izredni seji vnovič izpostavila državna svetnica Jasmina Opec Vöröš, novela zakona po mnenju državnega sveta ne rešuje dobrobiti živali, prinaša enostranske in parcialne rešitve ter se nanaša samo na rejene živali. Poleg tega po njenih besedah ne rešuje dobrobiti hišnih živali. Noveli zakona državni svetniki očitajo tudi slabo pripravljenost in v posameznih določbah spornost z vidika ustave. "Predlog zakona se je pripravljal mimo strokovne javnosti, na kar je opozorila tudi veterinarska stroka, ki je na seji pristojne komisije državnega sveta podala več vsebinskih pripomb," je dodala.

Opozorila je še na prezrte predloge pristojne komisije državnega sveta in nevladnih kmetijskih organizacij glede podaljšanja prehodnega obdobja za prepoved reje kokoši v obogatenih kletkah in prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije.

Novela prinaša izboljšave na področju ravnanja z živalmi

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar pa je na drugi strani zagotovila, da predlagana novela temelji na strokovnih podlagah, evropskih smernicah in izkušnjah iz prakse. "Zavrnitev zakona bi pomenila neupravičene zaostanke Slovenije pri nujnih izboljšavah, ki jih živali, rejci in širša družba pričakujejo," je podčrtala.

Koalicijski poslanci so v predstavitvi stališč znova poudarili ključne izboljšave na področju ravnanja z živalmi, ki jih naslavlja novela. Med njimi so prepoved reje kokoši v kletkah z letom 2029, prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev, obvezno označevanje lastniških mačk ter dodatno financiranje zavetišč in možnost gradnje novih občinskih zavetišč.

"Zakon se zavzema tudi za ustanovitev varnih namestitev za rejne živali, predvsem za kopitarje, ter jasno opredelitev postopkov in odgovornosti pri nujnih primerih, da se prepreči njihovo nadaljnje trpljenje," je izpostavila Meira Hot (SD).

Da zakon prinaša pomembne izboljšave za dobrobit živali, zvišuje standarde in odpravlja mučenje živali zaradi nehumanih rejnih praks, pa je poudarila Tatjana Greif (Levica).

Do navedb glede mučenja živali je bila medtem znova kritična Vida Čadonič Špelič (NSi), ki ni podprla novele. "Žal mi je, da so posamezniki med nami kmete označili kot mučitelje živali, rekli so jim, da se borijo za svoje interese in za svoj zaslužek. Menda kmetom smemo dovoliti, da povedo svoje mnenje, da se za svoje interese zavzemajo ter da s svojim delom zaslužijo in preživijo," je poudarila.

Tomaž Lah (Svoboda) je ocenil, da so veti državnega sveta na vsakršen predlog sprememb zakona o zaščiti živali del politikantske folklore državnega sveta. Med medijsko manj odmevnimi spremembami novele je izpostavil novi model financiranja zavetišč, ki jih razbremenjuje pokrivanja stroškov. Pozitivno spodbudo vidi tudi v tem, da bodo bodo imela zavetišča možnost oddaje živali v začasno rejništvo, zaradi česar se bodo lahko sprostila dodatna mesta v zavetiščih. Prav tako sta pomembna ukrepa za sproščanje mest v njih ukinitev obvezne karantene psov neznanega porekla in možnost karantene na domu pri posvojitelju.

Novela zakona predvideva tudi finančna sredstva za prenovo zavetišč ali gradnjo novih v višini 15 milijonov evrov v treh letih. "Gre torej za prve sistemske korake za financiranje gradnje in obnove občinskih oziroma regionalnih zavetišč v sklopu odgovornega lastništva, ki bodo vplivali na zmanjšanje pritiska na zavetišča," je izpostavil.

Novice Nova ideja o državnih "bonih"