SiolNET. Novice Slovenija
0,95

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kisla jabolka, v katera bo moral ugrizniti novi prvi mož UKC Ljubljana #video

0,95

termometer

aleš šabeder
Foto: STA

Aleš Šabeder bo postal 13. človek na čelu UKC Ljubljana od njegove ustanovitve in šesti v zadnjih desetih letih. Čaka ga težko delo, največja slovenska bolnišnica se ubada s številnimi težavami.

Medosebna obračunavanja med vodilnimi, slabi odnosi med sodelavci, afere, kriminalistične preiskave in pomanjkanje strokovnega kadra zaznamujejo dogajanje v UKC Ljubljana v zadnjih letih.

Šabeder je generalni direktor, direktor trženja in vodja sektorja za izvoz v Semenarni Ljubljana. Njeno vodenje je prevzel januarja 2014. Tja je prišel iz Mercatorja, kjer je bil skoraj dve leti in pol direktor maloprodaje in še pred tem skoraj tri leta direktor veleprodaje.

[video: 66857 / ]

Video: Planet TV


Tudi njegov predhodnik Andraž Kopač je na vrh Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki ga je vodil od maja lani, prišel iz gospodarstva, a pri vodenju največje slovenske bolnišnice po mnenju sveta UKC ni bil uspešen, zato so ga včeraj zamenjali.

Šabederja čakajo številni izzivi, poglejmo, kateri so najbolj pereči.

Luknja v blagajni

Njegove menedžerske izkušnje mu utegnejo najbolj koristiti pri reševanju UKC Ljubljana iz finančnih težav. Slovenske bolnišnice se utapljajo v rdečih številkah, najbolj je zadolžen prav UKC Ljubljana. Kot smo poročali na Siol.net, so bolnišnice lani le še poglobile izgubo in dosegle enega najslabših rezultatov do zdaj. Tudi letos ne kaže veliko bolje. Bolnišnice so do oktobra ustvarile 44,7 milijona evrov minusa, od tega polovico, okoli 22 milijonov, UKC Ljubljana (za primerjavo, UKC Maribor 5,1 milijona evrov izgube). Lani v celotnem letu je bila izguba UKC Ljubljana 25,5 milijona evrov.

Poslovanje Semenarne Ljubljana zadnjih pet let (podatki povzeti po Bizi.si):
 
 

Skupna izguba preteklih let v UKC Ljubljana tako znaša okoli sto milijonov evrov, kar se odraža v neporavnanih obveznostih do dobaviteljev. Rok plačil dobaviteljem so podaljšali na 128 dni, za dogovorjenimi roki pa zaostajajo kar 96 dni. Iz UKC so sporočili, da so potrebe po zdravstvenih storitvah presegle dogovorjen in plačan program zdravstvenih storitev, ki jih plačuje ZZZS. Zvišali so se stroški zdravstvenega materiala, zdravil, dela in skoraj vsi preostali stroški, so še sporočili iz UKC, ki je na zadnji dan lanskega leta zaposloval več kot 8.100 ljudi.

Notranji revizorji so pri pregledu 588 podjemnih pogodb, ki jih je UKC Ljubljana sklenil za izvajanje zdravstvenih storitev z večinoma redno zaposlenimi, ugotovili več nepravilnosti, od neustrezno opravljene analize stroškovne upravičenosti do neupoštevanja trajanja oziroma količine opravljenega dela.


Preberite še:
Tudi javna bolnišnica lahko posluje pozitivno #video


Otroška srčna kirurgija

Smrt 37 dni starega dojenčka oktobra 2015 se je sprevrgla v obračun med strokovno direktorico UKC Ljubljana Marijo Pfeifer in takratnim strokovnim direktorjem pediatrične klinike Rajkom Kendo. Vodstvo največje slovenske bolnišnice je marca 2017 začelo postopek za Kendovo razrešitev, ki se je zavlekel v poletje. Junija je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc Pfeiferjevo in Kopača pozvala k odstopu, kar nista storila, zato je ministrica razrešitev želela doseči prek sveta UKC.

Julija je kirurg Tomaž Podnar odstopil z mesta vodje službe za kardiologijo na pediatrični kliniki, avgusta pa se je Kendi iztekel mandat na čelu pediatrije. Zaradi afer se Kenda za nov mandat ni potegoval, njegovo mesto je septembra prevzela Anamarija Meglič.

Konec oktobra je z mesta vodje službe za kardiologijo odstopil Samo Vesel, čez nekaj dni je odstopno izjavo vodstvu podala Megličeva, ki pa si je nato premislila in ostala na položaju.

V začetku novembra sta program otroške kirurgije zaradi slabih medosebnih odnosov zapustila zadnja slovenska kirurga, ki sta se izobraževala v omenjenem programu. Kardiolog Blaž Kosmač in kirurg Janez Vodiškar sta odšla v Nemčijo. V javnosti so se pojavila vprašanja, ali je to konec prihodnosti programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji.


Preberite še:
Izpoved: tako izvajajo srčne operacije otrok v tujini #video


Vlada rešitev vidi v priznanem srčnem kirurgu Igorju Gregoriču. Ta že več kot 30 let deluje v ZDA in naj bi vodil projektni svet, ki bo pripravil usmeritve za center za zdravljenje otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami.

Kako slabe razmere so na UKC, je med drugim razkril tudi interni dokument, ki smo ga pridobili na Siol.net in Planet TV.

Čakalne dobe

Najdaljše pričakovane čakalne dobe so bile lani na očesni kliniki. Za okuloplastične operacije in večje posege se je v povprečju čakalo 1.100 dni oziroma več kot tri leta, medtem ko so bolniki leta 2015 na omenjene posege čakali 80 dni manj. Čakanje na nekatere zdravstvene storitve se je podaljšalo tudi na urološki kliniki. Za druge posege na ledvicah se je v povprečju čakalo 785 dni, kar je 235 dni dlje kot v letu 2015.

Pacienti vse dlje čakajo na posege. Pacienti vse dlje čakajo na posege. Foto: Siol.net

Več kot leto dni v povprečju se v UKC Ljubljana čaka tudi v revmatološki ambulanti (710 dni), interni kliniki za kardiologijo (425 dni), za operacije na ožilju (370 dni), za operacije kile (440 dni) in žolčnih kamnov (393 dni), za endoprotezo kolena (375 dni), za operacijo hrbtenice (530 dni) ter mandljev in žrelnice pri otrocih (379 dni). Med 15 tipi preiskav, ki jih izvaja klinični inštitut za radiologijo, se je lani povprečna čakalna doba v primerjavi z letom 2015 skrajšala pri štirih. In kako bo požar gasila ministrica? S 36 milijoni evrov proračunskega denarja za projekt skrajševanja čakalnih vrst.

Računsko sodišče je februarja lani ugotovilo, da v naši največji bolnišnici na področju čakalnih dob leta 2012 niso zagotavljali enakopravne obravnave bolnikov. Izredna notranja revizija je hkrati ugotovila, da seznamov v UKC Ljubljana niso vodili v skladu z veljavnimi predpisi s področja čakalnih dob.

Škandali

V UKC Ljubljana se zadnja leta otepajo tudi številnih škandalov, ki zmanjšujejo ugled UKC Ljubljana.

Primer Radan

V začetku januarja 2015 je odjeknila novica, da naj bi eden izmed zdravnikov pacientu pomagal umreti. Nevrolog Ivan Radan naj bi decembra 2014 vbrizgal smrtonosno mešanico morfija in kalija 83-letnemu bolniku. Strokovni nadzor je pokazal, da je Radan odredil hitro infuzijo smrtonosnega kalijevega klorida, bolnik pa je nekaj minut pozneje umrl. Radan je v UKC Ljubljana dobil izredno odpoved, očitke o neprimernem zdravljenju in skrajševanju življenja bolnikov pa je zavrnil. Notranji nadzor na nevrološki kliniki je spomladi 2015 pokazal, da naj bi Radan z visokim odmerkom morfija skrajšal življenje še enemu od bolnikov.

Primer Ivana Radana je med drugim razgalil slabe odnose med zaposlenimi v UKC Ljubljana. Primer Ivana Radana je med drugim razgalil slabe odnose med zaposlenimi v UKC Ljubljana. Foto: Matej Leskovšek

Maja 2015 je policija zoper Radana podala ovadbo za več kot 20 kaznivih dejanj, med drugim za sedem ubojev bolnikov s smrtonosno infuzijo. Poleg tega naj bi si nevrolog predpisoval psihoaktivna zdravila, na njegovem računalniku naj bi našli tudi več kot deset fotografij umirajočih pacientov. Še isti mesec je ministrica vodstvo UKC pozvala k odstopu, a vodilni tega niso storili. Septembra 2015 je poročilo o dogajanju na nevrološki kliniki pokazalo, da bi primer Radan lahko preprečili.

Decembra 2015 je obtožnica proti Radanu postala pravnomočna, marca 2016 pa se je začelo sojenje. Februarja 2017 je tožilstvo spremenilo obtožnico, Radanu namesto šestih očitajo štiri umore bolnikov. Sojenje se v zadnjih mesecih letošnjega leta počasi približuje sklepni fazi.

Preskakovanje čakalnih vrst

Oktobra 2016 se je pod drobnogledom kriminalističnih preiskovalcev znašlo več zdravnikov in tudi skladiščnik Uroš Smiljić, ki naj bi kot posrednik svojim strankam v zameno za različne usluge pri zdravnikih obljubljal preskok čakalnih vrst. Omenjalo se je tudi pobiranje provizij za posle, ki so jih podjetja želela skleniti z UKC Ljubljana.

Smiljića, ki ga je v UKC zaposlil nekdanji prvi mož bolnišnice Simon Vrhunec, je organom pregona prijavil priznani kirurg Erik Brecelj, ko naj bi izvedel, da bo operiral pacientko, ki naj bi ji operacijo mimo vrste za 20 tisoč evrov premoženjske koristi uredil prav Smiljić.

V preiskavi so se pojavili tudi pripadniki policije. Preiskava je pokazala, da so uslužbenci policije ljudem v zameno za preskakovanje čakalnih vrst pri različnih zdravstvenih storitvah domnevno omogočili polete s policijskimi helikopterji. Zoper nekdanjega direktorja uprave za policijske specialnosti Roberta Sušanja in vodjo oddelka pilotov v letalski enoti Damjana Bregarja so na policiji uvedli postopek izredne odpovedi o zaposlitvi, trije uslužbenci so prejeli opozorila pred redno odpovedjo pogodb o zaposlitvi.

UKC Ljubljana je dobila že šestega direktorja v zadnjem desetletju. UKC Ljubljana je dobila že šestega direktorja v zadnjem desetletju. Foto: Klemen Korenjak

Zaradi suma korupcije je bil Smiljić od oktobra lani v hišnem priporu, po izteku pripora se je januarja letos kljub vpletenosti v afero vrnil na svoje delovno mesto v UKC Ljubljana. Zadeva še ni dobila sodnega epiloga.

Visoke cene žilnih opornic

Zgodba o preplačanih žilnih opornicah se vleče od leta 2013. Slovenske bolnišnice so žilne opornice takrat plačevale po štirikrat višji ceni kot primerljive zdravstvene ustanove v tujini. Po poročanju Financ so za opornice odšteli 2,5 milijona evrov preveč. V UKC Ljubljana so takrat opornice kupovali za 1.263 evrov, čeprav je poljski dobavitelj enake opornice ponujal za 453 evrov.

Spomladi 2013 so dobavitelja v UKC Ljubljana zamenjali in začeli stente kupovati po bistveno nižji ceni, a se je tudi ta cena glede na podatke v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija jeseni 2016 izkazala za pretirano. Slovenske bolnišnice so opornice kupovale za okoli 400 evrov, v eni od bolnišnic na Finskem pa za le 130 evrov.

Komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic je na podlagi pričanja Sama Štajnerja iz UKC Ljubljana ugotovila, da so določene žilne opornice v preteklosti kupovali mimo zakona o javnih naročilih.

Za negospodarno ravnanje v petih letih od izbruha afere ni odgovarjal nihče. Finance pa so septembra lani poročale, da so v UKC Ljubljana za dva milijona evrov preplačali tudi srčne zaklopke.

Zadovoljen le SMC, po mnenju Fidesa je bilo imenovanje politčna odločitev

Medtem ko v SMC menijo, da je Aleš Šabeder odlična izbira za v. d. direktorja UKC Ljubljana, pa so v vseh drugih poslanskih skupinah razočarani in kritični. Predvsem pogrešajo njegov program in opozarjajo, da bi moral UKC voditi nekdo, ki pozna tudi zdravstveni sistem.

V sindikatu zdravnikov Fides menijo, da je imenovanje Aleša Šabedra na čelo UKC Ljubljana politična odločitev. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin meni, da je imenovanje osebe, ki nima izkušenj z zdravstvom, na to mesto katastrofa. Začudeni so tudi v Sindikatu Spukc, kjer menijo, da sprememb v UKC ne bo, dokler bo vodstvo postavljala politika.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 8
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin