SiolNET. Posel danes Bizi
6,33

termometer

  • Messenger
  • Messenger
ANALIZA

Bolnišnice z rekordno izgubo. Kje se najdlje čaka na poseg?

6,33

termometer

urgenca
Foto: STA

Napredovanja zdravnikov v višje plačne razrede, višanje stroškov za zdravila in zdravstveni material ter premalo financirani programi zdravstvenih storitev, ki jih plačuje zdravstvena blagajna. To so glavni razlogi, da so slovenske bolnišnice, ki jih dušijo rdeče številke iz preteklosti, v lanskem letu še poglobile izgubo in dosegle enega od najslabših rezultatov doslej.

UKC Ljubljana in UKC Maribor, Onkološki inštitut ter sedem največjih splošnih bolnišnic je lani kljub višjim prihodkom ustvarilo skupaj več kot 30 milijonov evrov čiste izgube oziroma presežka odhodkov nad prihodki. Velika večina jih je poslovala z izgubo.

Za primerjavo, za poseben program skrajševanja čakalnih dob smo v lanskem letu zagotovili nekaj manj kot 16 milijonov evrov. Dogovor, ki ga je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc po lanski stavki zdravnikov dosegla s sindikatom Fides, pa je vreden 40 milijonov evrov.

Več denarja za bolnišnice, a so stroški dodatno poskočili

Še v letu 2015 je kazalo, da se bolnišnice postavljajo na noge, saj so dobile dodatna sredstva iz zdravstvene blagajne in z njimi precej popravile rezultate. Toda v lanskem letu jim tudi z njimi ni uspelo pokriti izjemnega povišanja stroškov:

  • obseg prihodkov se je povečal za 50 milijonov evrov,
  • stroški dela so bili višji za več kot 40 milijonov evrov,
  • stroški materiala so se zvišali za 25 milijonov evrov,
  • stroški storitev, med katere spadajo čiščenje, varovanje, likanje, zdravstvene storitve, investicijsko vzdrževanje, odvetniške storitve, svetovanje …, pa so se zvišali za več kot osem milijonov evrov.

Pod črto je bila torej samo lani rast odhodkov za 23 milijonov evrov višja od rasti prihodkov.

 

UKC Maribor bi lahko že danes dobil novega šefa 

Glavnino izgub sta ustvarila dva ključna zdravstvena zavoda v državi  – UKC Ljubljana in UKC Maribor –, v katerih se je ravno sredi lanskega leta zgodila zamenjava vodstva.

Položaj generalnega direktorja UKC Ljubljana je maja lani prevzel Andraž Kopač. UKC Maribor pa od junija lani začasno vodi Janez Lavre, ki je zamenjal dolgoletnega direktorja Gregorja Pivca.

Za vodenje UKC Maribor se poteguje tudi Janez Lavre, ki zdaj začasno opravlja funkcijo direktorja. Za vodenje UKC Maribor se poteguje tudi Janez Lavre, ki zdaj začasno opravlja funkcijo direktorja. Foto: STA Danes bo seja sveta UKC Maribor, na katerem naj bi predvidoma imenovali direktorja bolnišnice za polni mandat. Kandidati so trije: poleg Lavreta se za ta položaj potegujeta še Janez Lencl, vodja centra za odnose z javnostmi in marketing v UKC Maribor, in predstojnik oddelka za žilno kirurgijo klinike za kirurgijo Vojko Flis.

Lavre je sicer le tri tedne po svojem prihodu na novo delovno mesto ustanovil mesti svetovalca za kakovost ter svetovalca za vzdrževanje, varstvo okolja in zdravja. Za nedoločen čas je najprej zaposlil Ivana Tandlerja, potem pa še Danijelo Čepin, svojo življenjsko sopotnico, kar preiskuje tudi policija.

Lavre je s svojo ekipo jeseni ob rebalansu finančnega načrta črtal kar 3,6 milijona evrov naložb. Če jih ne bi, bi bila izguba še višja.


Preberite še:

-> Duh je ušel iz steklenice, kdo lahko še ustavi sindikate?
-> Kaj vse je narobe v nabavnih sistemih naših bolnišnic
-> Zdravnik, ki odpira prvo zasebno bolnišnico na Dolenjskem #intervju


UKC Ljubljana najslabše v tem stoletju

V UKC Ljubljana priznavajo, da je bil lanski poslovni izid najslabši v tem stoletju. Izguba je bila večja celo od doslej rekordne iz leta 2013, ko je znašala 22 milijonov evrov.

Skupna izguba preteklih let v UKC Ljubljana znaša skoraj sto milijonov evrov, kar se odraža na astronomskih neporavnanih obveznostih do dobaviteljev. Tako so še podaljšali rok plačil dobaviteljem na 128 dni. Za dogovorjenimi roki zaostajajo za kar 96 dni.

"Dejstvo je, da so potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah presegle dogovorjen in plačan program zdravstvenih storitev, ki jih plačuje ZZZS," opozarjajo v UKC Ljubljana. Zvišali so se stroški zdravstvenega materiala, zdravil, dela in skoraj vsi preostali stroški.

UKC je na zadnji dan lanskega leta zaposloval več kot 8.100 ljudi. 

Notranji revizorji so pri pregledu 588 podjemnih pogodb, ki jih je UKC Ljubljana sklenil za izvajanje zdravstvenih storitev (večinoma z redno zaposlenimi), ugotovili več nepravilnosti: 

- delo na podlagi teh pogodb ni bilo ustrezno načrtovano, 

- pred podpisom večine pogodb ni bila opravljena ustrezna analiza stroškovne upravičenosti in 

- niso bile upoštevane omejitve trajanja oziroma količine opravljenega dela.

Čakalne vrste se še daljšajo

Na bolnišničnih oddelkih se je zdravilo 117.088 bolnikov, kar je 3,7 odstotka nad načrtom. Zabeležili so 771.242 specialistično-ambulantnih obiskov.

Že februarja lani je računsko sodišče ugotovilo, da UKC Ljubljana na področju čakalnih dob v letu 2012 ni zagotavljal enakopravne obravnave bolnikov pri dostopu do zdravstvenih storitev. Tudi izredna notranja revizija je ugotovila, da seznamov niso vodili v skladu z veljavnimi predpisi s področja čakalnih seznamov. Preskakovanje čakalnih vrst sicer preiskuje tudi policija.

Izguba UKC Ljubljana je bila večja celo od doslej rekordne iz leta 2013, ko je znašala 22 milijonov evrov. Izguba UKC Ljubljana je bila večja celo od doslej rekordne iz leta 2013, ko je znašala 22 milijonov evrov. Foto: Klemen Korenjak Najdaljše pričakovane čakalne dobe so bile lani na očesni kliniki. Za okuloplastične operacije in večje posege se je v povprečju čakalo 1.100 dni, torej več kot tri leta. To je 80 dni več kot v letu 2015. Sledita urološka klinika za druge posege na ledvicah – 785 dni, kar je 235 dni dlje kot v letu 2015 – in revmatološka ambulanta (710 dni).

Več kot leto dni se v povprečju v UKC Ljubljana čaka tudi na:

- interni kliniki za kardiologijo (425 dni), 

- operacije na ožilju (370 dni), 

- operacije kile (440 dni),

- operacije žolčnih kamnov (393 dni), 

- endoprotezo kolena (375 dni), 

- operacijo hrbtenice (530 dni) ter 

- operacijo mandljev in žrelnice pri otrocih (379 dni).

Med 15 tipi preiskav, ki jih izvaja klinični inštitut za radiologijo, se je povprečna čakalna doba lani v primerjavi z letom 2015 skrajšala pri štirih.

Povprečna ocena, ki so jo bolniki v anketah dali UKC Ljubljana, je 4,69 za bolnišnično-zdravstveno obravnavo in 4,18 za specialistično-ambulantno obravnavo. Gre za ocene v razponu med 1 in 5. Najbolj so bili zadovoljni z odnosom zaposlenih, razumljivostjo informacij in spoštovanjem pravice do zasebnosti, najmanj pa z možnostjo sodelovanja pri odločitvah o zdravstveni obravnavi ter seznanjenostjo s pravicami in dolžnostmi.

Na ZZZS bodo porabili več zase

Medtem ko se bolnišnice dušijo v izgubah, naj bi zdravstvena blagajna letos poslovala z pozitivno ničlo. Zaradi povečanja zaposlenosti oziroma rasti mase plač bo namreč ZZZS dobil kar 71 milijonov evrov več denarja od prispevkov. 

Od tega bo šlo zgolj 21 milijonov evrov za bolnišnice in druge ustanove, od tega polovica za plače zaposlenih. Osem milijonov evrov dodatnega denarja bo namenjenih za koncesionarje, okoli dva milijona evrov več pa bodo porabili tudi na ZZZS za obratovanje.

Več o poslovanju ZZZS -> Zdravstveni mastodont, ki dobi vse več, a ima vedno premalo

Zaradi napredovanja več za plače

V UKC Maribor kot glavni razlog za negativno poslovanje navajajo višje stroške dela zaradi sprostitve napredovanja zaposlenih v višje plačne razrede v decembru 2015, zvišanje vrednosti plačnih razredov v septembru 2016 in ponovno napredovanje zaposlenih v decembru 2016.

zdravniki, UKC Maribor Foto: STA Drugi razlog za negativni rezultat poslovanja je nedoseganje pogodbeno dogovorjenih programov na področju radioterapije. K slabšemu rezultatu so pripomogle tudi težave z zagotavljanjem anestezije, čeprav je UKC Maribor izpolnil in presegel dogovorjeni delovni program, vendar ni pridobil toliko dodatnih sredstev kot v preteklih letih. 

Najbolj aktualno je bilo reševanje težav z zagotavljanjem anestezije pri operacijah. “Pomanjkanje anesteziologov smo reševali z iskanjem in zaposlovanjem domačih in tujih zdravnikov,” so pojasnili v UKC Maribor. Posledica je skoraj pet odstotkov manj operacij, pri katerih mora biti prisoten anesteziolog.

Ne nazadnje pa je negativni rezultat poslovanja tudi posledica nezadostno pokritih stroškov delovanja novega urgentnega centra.

Konec leta 2015 se je uradno odprl urgentni center v UKC Maribor, ki pa še vedno ne deluje optimalno. Na eni strani težave povzroča pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra, predvsem zdravnikov specialistov urgentne medicine. Na drugi strani pa je še vedno neustrezno financiranje urgentnih centrov v Sloveniji.

V aprilu in maju lani je bila izvedena elektronska raziskava mnenja zaposlenih, povprečna ocena zadovoljstva 2016 je bila 2,82. Odzivnost je bila sicer samo petodstotna.

Kaj jih je presenetilo na Ptuju

Da je bilo lansko poslovanje katastrofalno, so že kmalu po izteku leta ugotovili tudi v bolnišnicah na Ptuju in v Slovenj Gradcu.

Še decembra si je vodstvo Splošne bolnišnice Ptuj obetalo uravnoteženo poslovanje, nato pa se je izkazalo, da so leto sklenili s skoraj 1,2 milijona evrov izgube.

operacijska miza Foto: STA "To se je zgodilo kljub temu, da smo dosegli izredno visoko realizacijo načrtovanega programa in nekaj uspešnih prestrukturiranj programov, zdravili za 1,7 odstotka več akutnih bolnikov in uresničili za 7,7 odstotka več uteži, kot je bilo načrtovano," sta po februarski seji sveta zavoda pojasnjevala Andrej Levanič, direktor, in Boris Kmetec, finančnik ptujske bolnišnice.

Stroški materiala in storitev so presegli načrtovane za več kot 432 tisoč evrov, največje pa je bilo odstopanje pri stroških dela, za več kot 535 tisoč evrov. Da lahko izplačajo plače zaposlenim, si na Ptuju vsak mesec izposodijo kar 400 tisoč evrov.

Podobno je bilo v slovenjegraški bolnišnici, kjer so leto sklenili s skoraj 800 tisoč evri primanjkljaja. Če ne bi bilo novega urgentnega centra, bi pravzaprav poslovali s presežkom, saj jim je ta v lanskem letu prinesel 1,3-milijonski minus.

Bolnišnica Topolšica bo izplačala plače, a brez prispevkov 

Z visoko izgubo posluje tudi bolnišnica Topolšica, ki ima zaradi likvidnostnih težav že več kot teden dni blokiran račun. Včeraj so zaposlenim izplačali plače, a brez prispevkov. Na ministrstvu za zdravje so že napovedali, da bodo za bolnišnico predlagali odobritev kredita.

Bolnišnica Topolšica ima šest milijonov nepokritih obveznosti. Vsi njeni prihranki so bili porabljeni za financiranje 8,5 milijona evrov vredne naložbe v energetsko obnovo bolnišnice, ki so jo zaključili lani.

Strah vzbujajoče podaljševanje čakalnih vrst na onkologiji

V primerjavi z večino zdravstvenih ustanov so na Onkološkem inštitutu Ljubljana izboljšali poslovanje. Dobiček se je povečal na skoraj tri milijone evrov. Toda za odličnimi poslovnimi rezultati se skrivajo več kot skrb zbujajoči podatki o podaljševanju čakalnih vrst.

Čakalna doba na državnem programu za zgodnje odkrivanje raka in predrakavih sprememb dojk (DORA) se je od leta 2008 do prvega polletja lani povečala za skoraj 100 odstotkov na 26,4 delovnega dne. V programu je bilo lani operiranih 432 bolnic.

Na onkološkem inštitutu je bilo opravljenih skoraj tisoč več mamografij od prvotno načrtovanih, v programu DORA pa 26.586 oziroma skoraj dva tisoč več.

Več kot podvojile so se tudi čakalne dobe za začetek obsevanja, in sicer z 21 na 43,5 dne. Na Onkološkem inštitutu sami razkrivajo, da so najdaljše v zadnjih petih letih. Razlog za to je, da so delali z aparatom manj, ob tem pa radioterapiji v Mariboru še ni uspelo prevzeti toliko bolnikov, da bi se zmanjšalo število obsevancev v Ljubljani.

Pomanjkanje anesteziologov

Podaljšanje čakalnih dob se je kljub "izjemnemu prizadevanju" zgodilo tudi v sektorju kirurške onkologije. Zaradi pomanjkanja različnega kadra v lanskem letu jim ni uspelo aktivirati pete operacijske mize, to se bo zgodilo v kratkem.

Podobno je pri računalniški tomografiji (CT), kjer so se čakalne dobe za redno napotitev gibale od 111 do 194 dni. V obdobju od maja do oktobra so se podaljševale. Za hitro napotitev so bile čakalne dobe od 101 do 180 dni.

Ob tem so na Onkološkem inštitutu poudarili, da so vsi zaposleni, ki imajo soglasje za delo pri drugih delodajalcih, izpolnili vse delovne obveznosti in tudi redno dežurajo.

Onkološki inštitut Ljubljana Foto: Ana Kovač Število nadur, opravljenih v sektorju operativnih strok, pa kažejo izrazito pomanjkanje kadra med anesteziologi, kirurgi in osebjem zdravstvene nege (še posebej na intenzivnem oddelku, med inštrumentarkami in anestezijskimi sestrami). "Daljšanje čakalnih dob zagotovo ni v povezavi z delom naših delavcev pri drugih delodajalcih," so poudarili na Onkološkem inštitutu. Število nadur v lanskem letu se je povečalo za pet odstotkov.

Kaj je dobila Ljubljana, Maribor pa ne

V bolnišnicah opozarjajo, da so tudi v lanskem letu z zamudo sprejeli splošni dogovor za pogodbeno delo, ki določa programe, zmogljivosti in sredstva za zdravstveno varstvo. Dogovor, po katerem so se cene zdravstvenih storitev zvišale za 3,6 odstotka, so sprejeli šele sredi maja lani.

Konec decembra je vlada Mira Cerarja sicer k temu dogovoru sprejela aneks, s katerim je odobrila nekatere širitve in vrednotenja posameznih programov. Od tega je največ dodatnih sredstev, 12,6 milijona evrov, dobil UKC Ljubljana. Medtem so UKC Maribor priznali le višjo ceno za forenzično psihiatrijo.

Zdravniška zbornica zavrnila prihod v Novo Gorico 

Preiskava smrti bolnika, ki je umrl po neuspešnem poizkusu oživljanja zaradi tehnične napake pri napeljavi vodov na urgenci Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, še ni končana, je razvidno iz letnega poročila novogoriške bolnišnice. Bolnišnica je strokovni nadzor nad opremo in postopki oživljanja predlagala tudi zdravniški zbornici, ko jo je vodil še Andrej Možina, vendar so tam preiskavo odklonili.

Kriminalisti še vedno preiskujejo tudi sume nepravilnosti pri nabavi kolčnih protez po zelo visoki ceni in prek posrednika. V Novi Gorici pojasnjujejo, da "so bile strokovne smernice za to odločitev razumljive", saj pravijo, da so bolnikom zagotovili najboljšo mogočo storitev. Hkrati pa poudarjajo, da so z novim javnim razpisom pogodbo podpisali z neposrednim proizvajalcem teh protez.

Komentarji

12

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • brencl47 / 11.04.2017. ob 08:17 +7 - 1

    Glede na to, kako nesmotrno se troši denar, bi bilo veliko bolje, če bi vsem po želji pacientom omogočili zdravljenje v tujini. Doma pa bi nehali zavode nenadzorovano polniti z davkoplačevalskim denarjem. Izdelati bi morali realne cene za posege in in plačevati zavodom le realno opravljene posege, ne pa po zgodovinsko-preživelem planskem sistemu.

    +7 - 1
  • bog1953 / 11.04.2017. ob 12:10 +4 0

    Da je tako kot je, je kriva politika. Eni so že neskončno dolgo v parlamentu a so po dveh mandatih poslanci neuporabni in jih nihče noče zaposliti. Politiki pod pritiskom lobijev pač sprejemajo zakonodajo in je kakor je. Vsi se pač ravnamo po zakonodaji, ki jo tisti v parlamentu sprejemajo (črni, rdeči, beli, levi, srednji, desni .....).

    +4 0
  • Luksy82 / 11.04.2017. ob 08:19 +5 - 2

    Zadeti zblojenci na ministrstvu na celu z glavno dilerko Milojko pa se kr sanjajo. Matr morjo met dobro robo da jih tak dolg drzi

    +5 - 2
delitve: 87
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin