Duh je ušel iz steklenice, kdo lahko še ustavi sindikate?

Vlada je na seji med drugim razpravljala o sporazumu o zamrznitvi zdravniške stavke, ki sta ga v začetku tedna parafirala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in šef sindikata Fides Konrad Kuštrin. 

A sklenili so le, da mora Kolar Celarčeva pripraviti dodatna pojasnila, tudi glede finančnih posledic sporazuma. Vlada je namreč ugotovila, da je v besedilu marsikaj tako navedeno, da ni kristalno jasno, je po poročanju STA povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

S sporazumom se strinja le SMC, medtem ko mu drugi koalicijski stranki SD in Desus nasprotujeta. Premier Miro Cerar je že včeraj dejal, da vlada o sporazumu ne bo odločala, dokler se sindikati javnega sektorja med seboj ne uskladijo o pristojnostih (konfederacija sindikatov javnega sektorja se je včeraj spraševala, ali je Fides sploh imel mandata za pogajanje o plačah).

Fides je po odločitvi vlade tej sporočil, da Cerarjeve izjave kažejo na nezaupnico socialnemu dialogu v zdravstvu in da upajo na čim prejšnji konec obdobja premierjeve neodločnosti. Dodajmo, da še vedno ni jasno, kdo bo ugodnosti, ki jih je ministrica Kolar Celarčeva s ponedeljkovo parafo omogočila zdravnikom, plačal. Ministrstvo za finance pravi, da ZZZS, ta pa, da nima denarja, smo pisali včeraj.

Preberite še: 

Zdravje je njihovo največje bogastvo

Zdravniška stavka? Naj traja za zmeraj!

Kaj vse je narobe v nabavnih sistemih naših bolnišnic

Toliko stane socialni mir med zdravniki

Čeprav natančna vsebina sporazuma še ni znana, ekonomist z ljubljanske fakultete za upravo Aleksander Aristovnik meni, da zdravniki niso izstopili iz plačnega sistema, so si pa izpogajali za 20 odstotkov višje plače. "To pomeni povečanje mase plač za zdravnike za 40 milijonov oziroma na več kot 300 milijonov na leto, kar je očitno cena za umiritev razmer med njimi," pravi.

Izstop zdravnikov iz plačnega sistema se po njegovem mnenju ne bo zgodil, saj bi to pomenilo razpad sistema. "Izstop zdravnikov iz sistema je nesprejemljiv in verjetno tudi neizvedljiv, saj bi to s sabo pripeljalo velik plaz in verjetno začetek konca obstoječega plačnega sistema. Ko bodo zdravniki izstopili iz sistema, bodo iz sistema začeli postopoma izstopati tudi preostali deli javnega sektorja in plačni sistem se bo zrušil," pravi ekonomist.

"Vlada se mora v tem trenutku izogniti kakršnemukoli poseganju v obstoječi plačni sistem, saj bo to porušilo že tako trhla razmerja znotraj sistema plač in med različnimi poklicnimi skupinami," meni ekonomist z ljubljanske fakultete za upravo Aleksander Aristovnik. Foto: STA , Na sončni strani Alp nič novega

S temi besedami pa potek pogajanj z zdravniki komentira ekonomist in profesor na mariborski ekonomski fakulteti Franjo Mlinarič.

"Komentiranje plačnih zahtev javnega sektorja je precej hvaležna tema, ker se vedno odvija po istem scenariju," pravi. "Tradicionalni obred običajno začne skupina z največjo pogajalsko močjo (merjeno s politično relevantnostjo svojih talcev), ki ima tudi najvišje stroške izgubljene priložnosti, če tega ne bi storila. Preostali del javnega sektorja pa potihoma navija, da bi bili pobudniki novega pogajalskega kroga čim bolj agresivni in uspešni pri svojih zahtevah, ker imajo potem tudi vsi preostali sindikati boljše pogajalsko izhodišče." 

Mlinarič je za Siol.net že lani ponavljajočo se zgodbo boja za interese javnega sektorja problematiziral v kolumni Slovenija, d. d., in talci na Gregorčičevi in deležnikom teh pogajanj predstavil tudi indijanski pregovor: "Dežele nismo podedovali od svojih prednikov, ampak smo si jo izposodili od svojih otrok."

Bodo višje plače odvisne od produktivnosti?

Pomembno je, kako bodo sporazum prenesli v prakso, predvsem, ali bodo dodatki za zdravnike temeljili na nagrajevanju realno povečane produktivnosti zdravnika, meni ekonomist Franjo Mlinarič. Foto: Mediaspeed Od lani, ko je bila kolumna objavljena, se, tako pravi Mlinarič, v zvezi s sistemom pogajanj ni zgodilo nič novega. "V zadnjem letu smo spet zamudili priložnost, da bi na temelju nove strategije razvoja javnega zdravja ključne interesne skupine vpletli v proces poslovnega prestrukturiranja javnih zavodov," meni ekonomist in pojasnjuje, da bi se morali med drugim dogovoriti, da so najrazličnejše "povišice" mogoče samo v okviru notranjih prihrankov oziroma resnično povečane produktivnosti.

Pri tem pa, kot pravi, kanček optimizma prinaša vsaj napoved sindikata, da sporazum določa dodatke glede na produktivnost zdravnika, plače naj se ne bi dvigovale pavšalno. "Če za trenutek pozabimo na vsa pretekla razočaranja v pogajanjih s sindikatom zdravnikov, bi lahko optimistično napovedali, da imamo končno opravka s prvo lastovko notranjega podjetništva v zdravstvu, in to celo s podporo sindikata," pravi.

"Pesimisti bodo seveda oporekali z argumentom, da sta slaba organizacija in nižja produktivnost zdravnikov v preteklosti pripomogli k 'zastoju v proizvodnji' (čakalne vrste, op. a.), zdaj pa bodo zdravniki v skoraj identičnih pogojih sposobni izvesti tudi do 30 odstotkov večji obseg dela ob enaki kakovosti, seveda za dodatno plačilo," razlaga.

Pred dokončno presojo o smiselnosti tega eksperimenta, vrednega okrog 40 milijonov evrov, pa je po njegovem mnenju smiselno še počakati, da izvemo podrobnosti dogovora. 

Tempirana bomba v proračunu

Glede na dogovore z zdravniki bodo zdaj drugi sindikati javnih uslužbencev upravičeno pričakovali izboljšanje svojega plačnega položaja. Če dogovora ne bo, bo to pomenilo dodatnih 380 milijonov evrov za proračun, kar pomeni okoli desetino vse mase za plače javnih uslužbencev in je tempirana bomba za proračun prihodnje leto. To je najslabši mogoči scenarij, ki se verjetno ne bo zgodil, saj si vlada tega ne more privoščiti, tako zaradi notranjih, predvsem pa zaradi zunanjih zavez do EU. Ta nas že opozarja na morebitna proračunska tveganja v prihodnjih letih, če razumnega dogovora s sindikati ne bi bilo.