Sreda, 10. 12. 2025, 15.58
2 meseca, 1 teden
UKC Ljubljana maksilofacialne kirurge pozval, da pridobijo naziv svetnik
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,42
Po besedah podpredsednice zdravniške zbornice Barbare Škrlj specialisti maksilofacialne kirurgije ne zapuščajo zaradi plače, ampak pogojev dela in kadrovske stiske. "Isti oddelek, ki je samo en v Sloveniji, je poleti moral zapreti operacijsko sobo zaradi nevarnosti, da z lesenega stropa pade klima na pacienta ali terapevta," je ponazorila.
Na današnjem sestanku na ministrstvu za zdravje so sodelujoči predstavili težave na področju maksilofacialne kirurgije, o rešitvah pa naj bi se pogovarjali po novem letu. V UKC Ljubljana so sicer kirurge, ki so dali odpoved, pozvali, da pridobijo naziv svetnik, kar bi omogočilo nove možnosti zaposlovanja, je povedal generalni direktor Marko Jug.
Sestanka so se udeležili predstavniki razširjenega strokovnega kolegija za maksilofacialno in oralno kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, Zdravniške zbornice Slovenije in ministrstva za zdravje.
Konstruktiven in informativen sestanek
"Sestanek je bil zelo konstruktiven in informativen. Drug drugemu smo povedali, kakšne so težave, in predstavili situacijo. Istočasno smo se tudi dogovorili, da bomo vsak na svojem področju iskali predloge možnih rešitev," je v izjavi po sestanku dejala državna sekretarka Jasna Humar. Ponovno se bodo sestali prvi teden po novem letu.
Zobozdravnica in podpredsednica zdravniške zbornice Barbara Škrlj je opozorila, da je v Sloveniji ena maksilofacialna kirurgija, kjer operirajo rakave bolnike, otroke in mladino z anomalijami ter poškodovane v nesrečah. "Čez dva meseca bomo imeli sedem specialistov za 24 ur na dan sedem dni v tednu. Če se zgodi nesreča, se vprašajmo, kdo bo operiral," je dejala. Odločevalce zato pozivajo, naj se sestanejo z njimi in najdejo rešitev.
Pričakujejo izboljšanje kadrovskih in prostorskih pogojev
Danes so sicer predstavili rešitve in dobili navodila, naj jih zapišejo. Pričakujejo predvsem izboljšanje kadrovskih in prostorskih pogojev, "pika na i pa je bil zakon o zdravstveni dejavnosti, ki omejuje svobodo dela". Dodala je, da obstajajo možnosti, da štirje kirurgi, ki so dali odpoved, ostanejo na UKC Ljubljana, a da je to odvisno od posluha odločevalcev.
Po njenih besedah specialisti maksilofacialne kirurgije ne zapuščajo zaradi plače, ampak pogojev dela in kadrovske stiske. "Isti oddelek, ki je samo en v Sloveniji, je poleti moral zapreti operacijsko sobo zaradi nevarnosti, da z lesenega stropa pade klima na pacienta ali terapevta," je ponazorila.
Generalni direktor UKC obžaluje vsako od štirih odpovedi
Tudi generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je sestanek ocenil kot konstruktiven. Ponovil je, da obžaluje vsako od štirih odpovedi. Za zdaj pa kaže, da bo program mogoče izpeljati, vendar bo to zagotovo težje. "Slišal sem, da so kolegi v stiski. Verjamem, vsi smo v stiski. Zagotovo pa so v stiski bolj pacienti kot kolegi. Rad bi poudaril, da je zdravstveni sistem, ki se ga ne rešuje s tem, da se ga uničuje," je povedal.
Jug: "Pogoji dela, kar se tiče infrastrukture, slabi že 30 let"
O pogojih dela na kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo pa je dejal, da po delovnopravni zakonodaji nikakor niso kršeni, "res pa je, da so, kar se tiče infrastrukture, slabi že 30 let, in to poskušamo popraviti na različne načine".
Nekdanjemu vodstvu oddelka so takrat ponudili oddelek plastične kirurgije v glavni stavbi, kar so po besedah Juga zavrnili, saj bi selitev onemogočala sodelovanje stomatološke in maksilofacialne stroke. Nato so jim ponudili gostovanje na kliniki ORL, "ki je trenutno predimenzionirana in bi nudila idealno rešitev za združevanje tako maksilofacialne in oralne kirurgije, vendar se stroka takrat za to ni odločila in je sama želela ostati v tej stavbi".
Jug je dodal, da so se s kirurgi, ki so dali odpoved, pogovarjali in da bodo izkoristili vse možnosti, ki jih ponuja zakon. "Pozvani so bili, da pridobijo naziv svetnik, na ta način se odpirajo nove možnosti zaposlovanja. Upam, da bodo kolegi temu sledili," je povedal.
Jug je dodal, da so se s kirurgi, ki so dali odpoved, pogovarjali in da bodo izkoristili vse možnosti, ki jih ponuja zakon. "Pozvani so bili, da pridobijo naziv svetnik, na ta način se odpirajo nove možnosti zaposlovanja. Upam, da bodo kolegi temu sledili," je povedal.
Zakon o zdravstveni dejavnosti namreč določa, da lahko javni zdravstveni zavod, ki ima naziv kliničnosti, z zdravnikom ali zobozdravnikom z nazivom svetnik ali višji svetnik, ki ni zaposlen v okviru javne mreže, sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, vključno z dopolnilnim delom, za največ 40 odstotkov polnega delovnega časa. Pogodbo lahko sklenejo za največ 12 mesecev.
Kaj mora imeti kandidat za naziv svetnik?
Nabor storitev, ki jih lahko opravljajo, bi sicer morala ministrica za zdravje s pravilnikom določiti do 21. julija, na ministrstvu pa zagotavljajo, da je v zaključni fazi usklajevanja. Po neuradnih informacijah STA naj bi nabor sicer vključeval tudi storitve, ki se opravljajo v okviru maksilofacialne kirurgije v bolnišnični dejavnosti.
Naziv svetnik ali višji svetnik podeli ministrstvo na predlog zdravstvenega sveta. Pri podeljevanju ocenjujejo tri delovna področja (strokovno delo, strokovno-organizacijsko delo in izobraževalno delo) in dopolnilna merila (izobraževanje po specializaciji, raziskovalno delo, članki z in brez recenzije), so sporočili z ministrstva za zdravje.
Kandidat za naziv svetnik mora imeti visoko izobrazbo in najmanj deset let specialističnega dela oz. 15 let dela brez pripravništva za področja brez specializacije ali če ta traja manj kot tri leta. Kandidat za naziv višji svetnik pa visoko izobrazbo in najmanj 15 let specialističnega dela oz. 20 let dela brez pripravništva.
Slabi pogoji dela, preobremenjenost in novela zakona o zdravstveni dejavnosti
Predsednik razširjenega strokovnega kolegija Aleš Vesnaver, ki sicer deluje v zasebni ordinaciji, pa je po sestanku med razlogi za odpovedi kirurgov naštel slabe pogoje dela, preobremenjenost in novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Po njegovih besedah so bili kirurgi na kliniki zaposleni 80-odstotno in so v tem času dali vse od sebe. "Da ti nekdo predpiše, da v svojem prostem času ne smeš delati še dodatno, je unikum Slovenije," je povedal.
