Ponedeljek, 16. 12. 2024, 11.41
23 minut
Kaj je predsednica Nataša Pirc Musar povedala poslancem DZ? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,22
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je današnjo sejo državnega zbora, ki se bo nadaljevala z vprašanji poslancev premierju Robertu Golobu in ministrom, odprla z nagovorom poslancem. V njem je obsodila sovražni govor in diskriminacijo manjšin.
Predsednica Nataša Pirc Musar je govor začela s temo komuniciranja na družbenih omrežjih in njihove zlorabe. Kot svež primer je navedla objavo domačih naslovov sodnic in sodnikov z implicitnim pozivom na linč.
"To, da anonimni posamezniki izpostavljajo naslove javnih uslužbencev, je ne samo kaznivo, ampak tudi zavržno dejanje. To, da najvišji politiki aktivno spodbujajo odpor proti pravosodju in drugim institucijam pravne države, tako da jih označujejo za krivosodje in farso, pa je nevarno. Nevarno za stabilnost države in skupnost, ki ji pripadamo," je povedala predsednica.
Sodniki in tožilci se morajo pri svojem delu počutiti varno
Opozorila je, da zaničevanja pravosodnega sistema, četudi je posameznik še tako nezadovoljen z njegovim delovanjem, ne smemo dopuščati. "V pravni državi imamo institute in načine, da izrazimo svoje nestrinjanje z odločitvijo pravosodnih in drugih organov," je dejala predsednica in dodala, da je treba razmisliti tudi o spremembah pravnih aktov, ki bodo omogočili hitrejši in enak dostop do pravice vsakomur, ne glede na njegov gmotni položaj. "A to so spremembe, ki jih ne morejo narekovati zavržni pozivi nezadovoljnih posameznikov," je še poudarila.
"Slovenija je po stanju političnih pravic najvišje v svetu, a mnogi tega žal ne znajo ceniti. Sodniki in tožilci se morajo pri svojem delu počutiti varno, opravljati pa ga morajo odgovorno. Primerjati sodstvo z mafijo ali obtoževati policijo sodelovanja s kriminalnimi združbami, je nedostojno, nedržavniško in nedomoljubno," je še dejala predsednica in v tem delu sklenila, da moramo končno in dokončno strokovnost vedno postaviti na prvo mesto.
Nesprejemljive so objave o nasilnih migrantih
Spomnila pa je tudi na objave o "nasilnih" migrantih. "Povsem sprejemljivo je, da nekdo na socialnih omrežjih Slovenijo prikazuje kot nevarno državo, kjer migranti kot lačne zveri prežijo na nič hudega sluteče Slovenke in Slovence. Ovira ni niti norčevanje iz človekovega videza, kronične bolezni, spola, priimka ..."
Čeprav je, kot pravi Pirc Musarjeva, Slovenija varna država, "se boji, da živimo v svetu, ki je čedalje nevarnejši."
Nadaljevala je s temo nasilja. Statistika spomladanskega foruma je, kot je dejala, pokazala, "da o nasilju v naši družbi premalo vemo." "Ena od raziskav je leta 2018 na primer ugotovila visoko izpostavljenost osnovnošolk in osnovnošolcev vsaj eni obliki spletnega nadlegovanja. Enako so skrb vzbujajoči podatki za srednje šole. Tudi medvrstniško nasilje namreč narašča. Nič bolje se ne godi ženskam. Raziskave so že pred 15 leti pokazale, da je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela vsaj eno od oblik nasilja, v letih med 2021 in 2023 pa je bilo v povprečju obravnavanih skoraj 1.250 primerov kaznivega dejanja nasilja v družini in še skoraj enkrat toliko prekrškov, kjer so najpogostejše žrtve prav ženske."
Poudarila je tudi, da bi bilo v vzgojno-izobraževalne ustanove treba uvesti vzgojo za mir, miroljubnost in človekoljubnost.
V izobraževalne ustanove vzgoja za mir
Dotaknila se je tudi starejših, "ki so med vsemi skupinami najranljivejši." "Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije je kar 16 odstotkov starejših žrtev nasilja ali zlorab." Po besedah predsednice je to za Slovenijo zelo pomemben podatek, saj je že več kot petina prebivalstva starejšega od 65 let.
Prav zaradi vseh omenjenih podatkov je, kot pravi Pirc Musar, treba nemudoma začeti sistematično raziskovati razširjenost in pojavne oblike nasilja in s tako pridobljenim znanjem okrepiti celoten sistem boja proti nasilju, varstva žrtev nasilja in preprečevanja vzrokov zanj.
Poudarila je tudi, da bi bilo v vzgojno-izobraževalne ustanove treba uvesti vzgojo za mir, miroljubnost in človekoljubnost. "Glede na dinamiko razvoja tehnologij je to še posebej pomembno. In, prosim, omejimo uporabo mobilnih telefonov v šolah ter vseh okoljih, kjer poteka delo z ranljivimi skupinami. Ne bomo prvi na svetu," je pozvala predsednica.
O podnebni krizi: mlajši prebivalci Slovenije skorajda ne poznajo belega božiča
Med izzivi, s katerimi se moramo v Sloveniji soočiti, je omenila tudi podnebno krizo. "K podnebni krizi nismo vsi prispevali enako in tudi posledice niso za vse enake, čeprav jih bomo prej ali slej občutili vsi. Tudi v Sloveniji jih že vidimo in čutimo. Mlajši prebivalci Slovenije skorajda ne poznajo več belega božiča. V dveh letih smo doživeli najprej sušo in požare, potem uničujoče poplave, ko sta bili pod vodo dve tretjini Slovenije," je spomnila predsednica.
Ob tem je pozvala k ukrepanju, pri čemer naj bo pri tem politika nadstrankarska, medgeneracijska, zato tudi dolgoročna. In še: "Ni je uspešne okoljske politike brez upoštevanja podnebne in razvojne pravičnosti."
"Privatizacija zdravstva ni odgovor na reševanje težav"
Zdravje in dostojna starost sta temeljni vrednoti pravične skupnosti, je izpostavila Pirc Musar, ki pa ugotavlja, da realnost ni rožnata, uresničevanje te pravice pa pomanjkljivo. Zato so napori vlade za ureditev zdravstva ključni.
Široka razprava o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki poskuša razmejiti javno zdravstvo od zasebnega v korist javnega zdravstva, je zelo pomembna. Privatizacija zdravstva ni odgovor na reševanje težav, meni.
Izpostavila je problem pomanjkanja kadrov v zdravstvu in socialnem varstvu in pohvalila vlado, da se je problema lotila odločno, s sklenjeno plačno reformo za javni sektor, prenovljeno strategijo na področju priseljevanja ter strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU.
Ob tem je izpostavila pozitivno vlogo, ki jo imajo lahko priseljenci v razvoju skupnosti. Hkrati pa kot sramotno označila dejanje izbrisa leta 1992. "Slabe in dobre izkušnje s priseljevanjem tujcev moramo torej znati prepoznati, se kaj naučiti iz preteklosti in na tej podlagi ter po veljavni zakonodaji ustrezno ravnati za večjo blaginjo celotne skupnosti," je izpostavila.
Predsednica republike Pirc Musar je državni zbor na lastno pobudo nagovorila drugič od nastopa funkcije.
Člani poslanske skupine SDS so pred nagovorom predsednice sejo zapustili
Pred prihodnjim letom, ko bo minilo 80 let od konca 2. svetovne vojne, pa je pozvala k "resnični spravi". Želim si, da bi drugo leto, ko bomo praznovali 80 let od konca druge svetovne vojne, našli mesto za pokop po vojni pobitih. Soglasje, da je to treba storiti, imamo," je še dejala predsednica pred zbranimi poslankami in poslanci v DZ, med katerimi pa ni bilo članov poslanske skupine SDS. Ti so namreč sejo pred nagovorom predsednice republike zapustili.
Za novo leto si je pred poslanci zaželela, da bi se politike lotili bolj "vizionarsko, dolgoročno uprto v prihodnost, za generacije, ki prihajajo za nami; kolikor se le da enotno".
Državni zbor je nagovorila drugič od nastopa funkcije
Predsednica republike Pirc Musar je državni zbor na lastno pobudo nagovorila drugič od nastopa funkcije. Kmalu po nastopu mandata je napovedala, da si želi vsako leto ob koncu leta nagovoriti državni zbor.
Nastop pred državnim zborom na lastno pobudo predsedniku republike omogoča poslovnik DZ. Skladno s tem je prva točka na dnevnem redu decembrske seje predsedničino mnenje in stališče, "povezano z oceno odpornosti Slovenije pri odzivu na spremembe in izzive doma in v svetu".
