Ponedeljek, 16. 12. 2024, 16.30
10 minut
Pirc Musar: Spodbujanje odpora proti pravosodju destabilizira državo. Janša: Ona ni moja predsednica. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,64
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je današnjo sejo državnega zbora, ki se je nadaljevala z vprašanji poslancev premierju Robertu Golobu in ministrom, odprla z nagovorom poslancem. V njem je obsodila sovražni govor in diskriminacijo manjšin, močno pa je kritizirala predvsem prvaka SDS Janeza Janšo, ker da s spodbujanjem odpora proti pravosodju destabilizira državo. Njen nagovor so sicer poslanci SDS bojkotirali in zapustili dvorano. Na družbenem omrežju X se je oglasil Janša in zapisal, da Pirc Musar ni njegova predsednica.
Predsednica Nataša Pirc Musar je govor začela s temo komuniciranja na družbenih omrežjih in njihove zlorabe. Kot svež primer je navedla objavo domačih naslovov sodnic in sodnikov z implicitnim pozivom na linč.
"To, da anonimni posamezniki izpostavljajo naslove javnih uslužbencev, je ne samo kaznivo, ampak tudi zavržno dejanje. To, da najvišji politiki aktivno spodbujajo odpor proti pravosodju in drugim institucijam pravne države, tako da jih označujejo za krivosodje in farso, pa je nevarno. Nevarno za stabilnost države in skupnost, ki ji pripadamo," je povedala predsednica.
Na družbenem omrežju X se je na govor predsednice republike odzval tudi prvak SDS Janez Janša in v odzivu zapisa, da Pirc Musar ni njegova predsednica.
"Ko je postala predsednica, je dejala, da ne bo molčala. Pričakovanja so bila visoka. Vendar je molčala, ko so poslanci prvič v zgodovini z glasovanjem odvzeli besedo poslancu opozicije in več kot 200.000 volivcem. Molčala je, ko so ukinili Muzej slovenske osamosvojitve ... Molči, ko se zlorablja državne institucije, policijo, tožilstvo, sodstvo - za obračune s politično konkurenco. Je pa zelo glasna, ko napada tiste, ki zlorabe oblasti kritizirajo. Ali ko brani vse tiste, ki takšno stanje omogočajo ali ustvarjajo," je med drugim zapisal.
Ko je @nmusar postala PR RS, je dejala, da ne bo molčala. Pričakovanja so bila visoka.
— Janez Janša (@JJansaSDS) December 16, 2024
Vendar je molčala, ko so poslanci @vladaRS prvič v zgodovini z glasovanjem odvzeli besedo poslancu opozicije in 200.000+ volivcem.
Molčala je, ko so ukinili Muzej slovenske osamosvojitve.… pic.twitter.com/iL04rv9FSN
Sodniki in tožilci se morajo pri svojem delu počutiti varno
Pirc Musar je v svojem nagovoru med drugim opozorila, da zaničevanja pravosodnega sistema, četudi je posameznik še tako nezadovoljen z njegovim delovanjem, ne smemo dopuščati. "V pravni državi imamo institute in načine, da izrazimo svoje nestrinjanje z odločitvijo pravosodnih in drugih organov," je dejala predsednica in dodala, da je treba razmisliti tudi o spremembah pravnih aktov, ki bodo omogočili hitrejši in enak dostop do pravice vsakomur, ne glede na njegov gmotni položaj. "A to so spremembe, ki jih ne morejo narekovati zavržni pozivi nezadovoljnih posameznikov," je še poudarila.
"Slovenija je po stanju političnih pravic najvišje v svetu, a mnogi tega žal ne znajo ceniti. Sodniki in tožilci se morajo pri svojem delu počutiti varno, opravljati pa ga morajo odgovorno. Primerjati sodstvo z mafijo ali obtoževati policijo sodelovanja s kriminalnimi združbami, je nedostojno, nedržavniško in nedomoljubno," je še dejala predsednica in v tem delu sklenila, da moramo končno in dokončno strokovnost vedno postaviti na prvo mesto.
Nesprejemljive so objave o nasilnih migrantih
Spomnila pa je tudi na objave o "nasilnih" migrantih. "Povsem sprejemljivo je, da nekdo na socialnih omrežjih Slovenijo prikazuje kot nevarno državo, kjer migranti kot lačne zveri prežijo na nič hudega sluteče Slovenke in Slovence. Ovira ni niti norčevanje iz človekovega videza, kronične bolezni, spola, priimka ..."
Čeprav je, kot pravi Pirc Musarjeva, Slovenija varna država, "se boji, da živimo v svetu, ki je čedalje nevarnejši."
Nadaljevala je s temo nasilja. Statistika spomladanskega foruma je, kot je dejala, pokazala, "da o nasilju v naši družbi premalo vemo." "Ena od raziskav je leta 2018 na primer ugotovila visoko izpostavljenost osnovnošolk in osnovnošolcev vsaj eni obliki spletnega nadlegovanja. Enako so skrb vzbujajoči podatki za srednje šole. Tudi medvrstniško nasilje namreč narašča. Nič bolje se ne godi ženskam. Raziskave so že pred 15 leti pokazale, da je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela vsaj eno od oblik nasilja, v letih med 2021 in 2023 pa je bilo v povprečju obravnavanih skoraj 1.250 primerov kaznivega dejanja nasilja v družini in še skoraj enkrat toliko prekrškov, kjer so najpogostejše žrtve prav ženske."
Poudarila je tudi, da bi bilo v vzgojno-izobraževalne ustanove treba uvesti vzgojo za mir, miroljubnost in človekoljubnost.
V izobraževalne ustanove vzgoja za mir
Dotaknila se je tudi starejših, "ki so med vsemi skupinami najranljivejši." "Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije je kar 16 odstotkov starejših žrtev nasilja ali zlorab." Po besedah predsednice je to za Slovenijo zelo pomemben podatek, saj je že več kot petina prebivalstva starejšega od 65 let.
Prav zaradi vseh omenjenih podatkov je, kot pravi Pirc Musar, treba nemudoma začeti sistematično raziskovati razširjenost in pojavne oblike nasilja in s tako pridobljenim znanjem okrepiti celoten sistem boja proti nasilju, varstva žrtev nasilja in preprečevanja vzrokov zanj.
Poudarila je tudi, da bi bilo v vzgojno-izobraževalne ustanove treba uvesti vzgojo za mir, miroljubnost in človekoljubnost. "Glede na dinamiko razvoja tehnologij je to še posebej pomembno. In, prosim, omejimo uporabo mobilnih telefonov v šolah ter vseh okoljih, kjer poteka delo z ranljivimi skupinami. Ne bomo prvi na svetu," je pozvala predsednica.
O podnebni krizi: mlajši prebivalci Slovenije skorajda ne poznajo belega božiča
Med izzivi, s katerimi se moramo v Sloveniji soočiti, je omenila tudi podnebno krizo. "K podnebni krizi nismo vsi prispevali enako in tudi posledice niso za vse enake, čeprav jih bomo prej ali slej občutili vsi. Tudi v Sloveniji jih že vidimo in čutimo. Mlajši prebivalci Slovenije skorajda ne poznajo več belega božiča. V dveh letih smo doživeli najprej sušo in požare, potem uničujoče poplave, ko sta bili pod vodo dve tretjini Slovenije," je spomnila predsednica.
Ob tem je pozvala k ukrepanju, pri čemer naj bo pri tem politika nadstrankarska, medgeneracijska, zato tudi dolgoročna. In še: "Ni je uspešne okoljske politike brez upoštevanja podnebne in razvojne pravičnosti."
"Privatizacija zdravstva ni odgovor na reševanje težav"
Zdravje in dostojna starost sta temeljni vrednoti pravične skupnosti, je izpostavila Pirc Musar, ki pa ugotavlja, da realnost ni rožnata, uresničevanje te pravice pa pomanjkljivo. Zato so napori vlade za ureditev zdravstva ključni.
Široka razprava o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki poskuša razmejiti javno zdravstvo od zasebnega v korist javnega zdravstva, je zelo pomembna. Privatizacija zdravstva ni odgovor na reševanje težav, meni.
Izpostavila je problem pomanjkanja kadrov v zdravstvu in socialnem varstvu in pohvalila vlado, da se je problema lotila odločno, s sklenjeno plačno reformo za javni sektor, prenovljeno strategijo na področju priseljevanja ter strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU.
Ob tem je izpostavila pozitivno vlogo, ki jo imajo lahko priseljenci v razvoju skupnosti. Hkrati pa kot sramotno označila dejanje izbrisa leta 1992. "Slabe in dobre izkušnje s priseljevanjem tujcev moramo torej znati prepoznati, se kaj naučiti iz preteklosti in na tej podlagi ter po veljavni zakonodaji ustrezno ravnati za večjo blaginjo celotne skupnosti," je izpostavila.
Predsednica republike Pirc Musar je državni zbor na lastno pobudo nagovorila drugič od nastopa funkcije.
Člani poslanske skupine SDS so pred nagovorom predsednice sejo zapustili
Pred prihodnjim letom, ko bo minilo 80 let od konca 2. svetovne vojne, pa je pozvala k "resnični spravi". Želim si, da bi drugo leto, ko bomo praznovali 80 let od konca druge svetovne vojne, našli mesto za pokop po vojni pobitih. Soglasje, da je to treba storiti, imamo," je še dejala predsednica pred zbranimi poslankami in poslanci v DZ, med katerimi pa ni bilo članov poslanske skupine SDS. Ti so namreč sejo pred nagovorom predsednice republike zapustili.
Za novo leto si je pred poslanci zaželela, da bi se politike lotili bolj "vizionarsko, dolgoročno uprto v prihodnost, za generacije, ki prihajajo za nami; kolikor se le da enotno".
V DZ kritike do odsotnih ob govoru predsednice republike
Poslanske skupine, ki so spremljale današnji govor predsednice, so bile kritične do tistih, ki jih ni bilo v dvorani.
Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik ocenjuje predsedničin nagovor kot korekten. "Nagovor predsednice ni bil samo kritičen, tudi določene zadeve je pohvalila, je pa verjetno tudi namen takšnih nagovorov, da predsednica na nek način postavi ogledalo celotni politiki - koaliciji, vladi in celotni politiki," je dejal. Ob tem obžaluje, da poslanci SDS tega nagovora niso poslušali. "Navsezadnje je predsednica države tudi njihova predsednica, tako da bi si želel predvsem v tistem delu, ko je govorila o enotnosti, da se predvsem desna stran parlamenta zaveda, da je enotnost še kako pomembna," je dejal.
Namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi je kot dobre iztočnice za nadaljnji razmislek izpostavil predsedničine izjave glede omejevanje uporabe mobilnih telefonov v šolah in podnebnih sprememb. "Izbor tem se mi je zdel korekten, tudi njen začetek, da živimo v eni najbolj varnih držav na svetu, se mi je zdel primeren," je dejal. Glede njenih besed o guvernerju Banke Slovenije se je strinjal, da je treba najti skupno pot.
Glede besed Pirc Musar o neprimernih izjavah politikov, tudi predsednika vlade Roberta Goloba, se Žavbi ni želel opredeljevati. "Jaz teh stvari ne bom interpretiral, ker tudi ne bom govoril o tem, kako se mi zdi, da ona ni neodvisna v marsikaterem postopku, da se tudi na nek način opredeljuje do postopkov. Kot sem že večkrat javno povedal, se mi zdi nedostojno, da se nekdo na tako visoki funkciji vtika v konkretne take in drugačne upravne in pravne postopke, a pač to je njena interpretacija," je dejal.
Cigler Kralj: Tistih, ki jim je bil govor namenjen, v dvorani ni bilo
Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj meni, da že dejstvo, da predsednica republike nagovori DZ, kaže, da smo soočeni z nekaterimi izzivi, "ki jih je potrebno nagovoriti preko meja koalicije in opozicije". "A tisti, ki jim je bil govor najbolj namenjen, torej predstavniki vlade s predsednikom vlade na čelu in na drugi strani največja opozicijska stranka s predsednikom na čelu, niso bili v dvorani," je poudaril in dodal, da se mu to zdi zamujena priložnost.
Pri številnih temah je sicer predsednica po njegovih ocenah zavzela "izjemno levo" stališče. "Levo se je postavila pri poskusih omejevanja svobode govora pri družabnih medijih, levo se je postavila glede reševanja tako zapletenih odnosov, kot so Izrael in Palestina, ter še pri nekaterih drugih zadevah. Ji pa štejemo v dobro, da se je dotaknila tudi tega, da je nujno rešiti povojne poboje," je dodal.
Tašner Vatovec o SDS: Zdaj so preokupirani z drugimi zadevami
Matej Tašner Vatovec iz Levice meni, da je predsednica izpostavila vsa ključna vprašanja ta trenutek. "Mislim, da je bilo vredno prisluhniti tudi tem besedam, predvsem, kar se tiče mednarodne situacije," je dejal. Odsotnost predstavnikov SDS v dvorani ga ni presenetila. "Zdaj so preokupirani z drugimi zadevami, kot so sodbe Janezu Janši in promocija njegove nove knjige za računalniki," je dodal.
Odsotnost predstavnikov vlade pa je po njegovih besedah popolnoma nesprejemljiva. "Mislim, da nek odnos med institucijami v tej državi mora obstajati, tako da mi je žal, da se je vlada odločila, da ni prisotna na tem nagovoru," je dejal.
Klakočar Zupančič: Predvidevam, da jim določene vsebino niso bile všeč
Po ocenah predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič je bil celoten govor zelo poveden, med drugim jo veseli, da je predsednica republike "opozorila na blatenje sodne veje oblasti in na dolžno spoštovanje, ki ga morata drugi dve veji oblasti izkazovati sodstvu".
Glede odsotnosti poslanske skupine SDS je povedala, da z njo ni bila predhodno seznanjena. "To je pač njihova odločitev, na kar ne moremo vplivati. Zakaj so to izpustili, lahko samo domnevam, to je v bistvu bolj vprašanje za njih, predvidevam pa, da jim določene vsebine, ki jih je predsednica podala v svojem nagovoru, verjetno niso bile všeč," je ocenila Klakočar Zupančič. Tudi glede odsotnosti predstavnikov vlade je menila, da ni pravi naslovnik za vprašanje.
Državni zbor je nagovorila drugič od nastopa funkcije
Predsednica republike Pirc Musar je državni zbor na lastno pobudo nagovorila drugič od nastopa funkcije. Kmalu po nastopu mandata je napovedala, da si želi vsako leto ob koncu leta nagovoriti državni zbor.
Nastop pred državnim zborom na lastno pobudo predsedniku republike omogoča poslovnik DZ. Skladno s tem je prva točka na dnevnem redu decembrske seje predsedničino mnenje in stališče, "povezano z oceno odpornosti Slovenije pri odzivu na spremembe in izzive doma in v svetu".
