Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleš Žužek

Sobota,
22. 6. 2024,
14.46

Osveženo pred

2 tedna, 6 dni

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,76

Natisni članek

Slovenci jezikoslovje hiša znanost zgodovina

Sobota, 22. 6. 2024, 14.46

2 tedna, 6 dni

Hiša, ki skriva veliko slovensko skrivnost

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,76
Hiša v Hallstattu | Slovenska beseda hiša je stara slovanska izposojenka iz enega od germanskih jezikov, najverjetneje gotščine. Na fotografiji: hiša v avstrijskem kraju Hallstatt. | Foto Guliverimage

Slovenska beseda hiša je stara slovanska izposojenka iz enega od germanskih jezikov, najverjetneje gotščine. Na fotografiji: hiša v avstrijskem kraju Hallstatt.

Foto: Guliverimage

Znotraj jezikoslovja deluje zgodovinsko jezikoslovje, ki preučuje glasovne spremembe posameznih jezikov čez čas. Ugotovitve zgodovinskega jezikoslovja nam pomagajo razkrivati tudi zgodovino nasploh. Vzemimo za primer slovenski besedi hiša in kajža, ki nam pomagata rekonstruirati družbene in materialne spremembe Slovencev po naselitvi naših slovanskih prednikov na vzhodnoalpsko območje. Poglejmo podrobneje.

Beseda hiša je stara slovanska izposojenka iz enega od germanskih jezikov – hus. V sodobni nemščini se je spremenila v haus, v angleščini house (izgovarjava je podobna kot v nemščini). V skandinavskih germanskih jezikih, tj. v danščini, švedščini in norveščini, pa je ohranila izvirno obliko – hus.

Slovani besedo prevzamejo od Germanov

V praslovanščini, torej v času prevzema, je beseda hiša verjetno imela obliko hūsjā in hūzjā. Skupaj s prevzemom te besede so morda Slovani od Germanov prevzeli tudi zanje nov tip bivališča. Zaradi glasovnih sprememb skozi čas (sj in zj sta postala š in ž, praslovanski dolgi ū pa je na koncu sovpadel z glasom i) sta besedi na koncu dobili obliko hiša in hiža.

Vele Srakane in Male Srakane
Novice Kako je slovenski hudič prišel na samotni hrvaški otok

Ti besedi imamo tudi v slovenščini. Prevladuje hiša, ki je prišla tudi v knjižno slovenščino, medtem ko je hiža oziroma iža po prekmursko narečna beseda. Obliki najdemo tudi v drugih slovanskih jezikih.

Bavarci prevzamejo od Slovencev besedo hiša

Hišo poznata tudi čakavščina in češčina (ta v obliki chyše, kar v češčini pomeni koča), hižo pa kajkavščina, stara cerkvena slovanščina ter tudi ruščina, in sicer v obliki hižina, kar tako kot v češčini pomeni koča.

Nemcem oziroma Bavarcem se je v zgodnjem srednjem veku slovanska hiša zdela v primerjavi z njihovimi bivališči skromna in preprosta, zaradi česa je postalo slovansko ime hiša (v staronemški obliki kische oziroma pozneje kaische) oznaka za skromno in preprosto bivališče. Najverjetneje smo v stoletjih po prvem stiku z Bavarci Slovenci doživeli materialni dvig in začeli graditi tudi večje, bavarskim hišam po velikosti podobne hiše, zaradi česar smo si za manjša in skromnejša bivališča od Nemcev izposodili besedo kaische oziroma kajža po slovensko. Na fotografiji: hiše v avstrijskem kraju Hallstatt. | Foto: Reuters Nemcem oziroma Bavarcem se je v zgodnjem srednjem veku slovanska hiša zdela v primerjavi z njihovimi bivališči skromna in preprosta, zaradi česa je postalo slovansko ime hiša (v staronemški obliki kische oziroma pozneje kaische) oznaka za skromno in preprosto bivališče. Najverjetneje smo v stoletjih po prvem stiku z Bavarci Slovenci doživeli materialni dvig in začeli graditi tudi večje, bavarskim hišam po velikosti podobne hiše, zaradi česar smo si za manjša in skromnejša bivališča od Nemcev izposodili besedo kaische oziroma kajža po slovensko. Na fotografiji: hiše v avstrijskem kraju Hallstatt. Foto: Reuters

Ko so se naši predniki v vzhodnih Alpah srečali z govorci bavarske nemščine, so Bavarci prišli tudi v stik z besedo hiša (morda je imela ob prvem stiku še obliko hyša). Bavarcem, ki so besedo hiša izgovarjali kot kische/küsche, se je najverjetneje slovanska oziroma slovenska hiša v zgodnjem srednjem veku zdela zelo skromno bivališče oziroma majhno in preprosto bivališče.

Hiša postane v nemščine kaische, ta pa v slovenščini kajža

Ker se je tudi nemščina skozi čas spreminjala, so iz besede kische nastale oblike kaise, kaische, keische in käusche. Vse v pomenu majhno, preprosto bivališče. To besedo so potem prevzeli govorci slovenščine, in sicer v obliki kajža. Kar spet pomeni majhno, skromno bivališče. Iz besede kajža je izpeljana beseda kajžar (in priimek Kajžar), kar pomeni lastnik malega posestva oziroma mali kmet.

Čedad
Novice Skrivnostni ljudje, ki smo jih nekoč srečali, a so nato izginili

Slovenščina pozna tudi besedo koča. Praslovanska oblika te besede je bila verjetno kantjā. Sčasoma je v slovenščini dobila obliko koča, ker je tj postal glas č, an pa glas o. V srbohrvaščini, kjer je sklop tj postal ć, an pa u, je koča kuća. Tudi ruščina pozna kučo.

Koča, kantina in kanton ter grška koliba

Praslovanska beseda kantjā morda izvira iz kakšne stare praindoevropske besede, iz katere sta se v drugih jezikih razvili tudi besedi cantina (kantina) in canton (kanton).

V nekaterih slovenskih narečjih je iz besede hiša nastala oblika šiša. Včasih se je ta beseda uporabljala na večjem območju slovenskega jezika. Ostanek tega je ime za del današnje Ljubljane - Šiška, kar je oblika besede hiška. Najprej je bilo torej krajevno ime Hiška, ki so ga pozneje prebivalci začeli izgovarjati kot Šiška. To obliko je kraj ohranil, čeprav je v krajevnem govoru šiša oziroma šiška spet dobila staro obliko hiša oziroma hiška. | Foto: STA V nekaterih slovenskih narečjih je iz besede hiša nastala oblika šiša. Včasih se je ta beseda uporabljala na večjem območju slovenskega jezika. Ostanek tega je ime za del današnje Ljubljane - Šiška, kar je oblika besede hiška. Najprej je bilo torej krajevno ime Hiška, ki so ga pozneje prebivalci začeli izgovarjati kot Šiška. To obliko je kraj ohranil, čeprav je v krajevnem govoru šiša oziroma šiška spet dobila staro obliko hiša oziroma hiška. Foto: STA

Slovenščina pozna tudi besedo koliba, ki je novejša izposojenka iz srbohrvaščine. Sicer je to izvirno starogrška oziroma grška beseda – kalybē, kar v stari grščini pomeni koča ali šotor.

Skrivnostna beseda bajta

V pogovorni slovenščini velikokrat slišimo besedo bajta, ki je verjetno najprej pomenila slabo zgrajeno hišo. Slovenci smo jo verjetno prevzeli iz furlanščine, ki pozna besedo baite, kar pomeni koča, bajta. Podobno besedo poznajo tudi drugod po severni Italiji, tudi na jugu Francije in celo v Baskiji.

New Orleans v Louisiani
Novice Kako sta razvpita Kleopatra in ameriška zvezna država Louisiana povezani s Slovenijo

A beseda verjetno izvirno ni furlanska, ampak je izposojenka iz stare nemščine, ki je poznala besedo baita. Morda so jo govorci stare nemščine prevzeli iz slovanske besede pajāta (pojata), kar pomeni gospodarsko poslopje oziroma skedenj. Madžarska beseda pajta za skedenj skoraj zagotovo izvira iz slovanske besede pojata.

Hiša kruha

Zanimivo je tudi, da je arabska beseda za hišo bajt, hebrejska pa bet (Betlehem pomeni po hebrejsko hiša kruha), a je lahko to le naključna podobnost.

Glavni vir: Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar
Piz Gloria na gori Schilthorn
Novice Kaj se dogaja v Alpah?! Neznana energija?
Otrok
Novice Skrivnostni tujec, ki je iz preteklosti prišel med Slovence
Recep Tayyip Erdogan
Novice Turškemu predsedniku se v resnici ne reče Erdogan, ampak ...
Brižinski spomeniki
Novice Razkrita velika slovenska skrivnost
Češka navijačica
Novice Skrivnosti, ki povezujejo Slovence in Čehe
Ne spreglejte