Sreda, 19. 6. 2024, 6.59
1 teden
Kaj se dogaja v Alpah?! Neznana energija?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,68
Gora Schilthorn v švicarskih Alpah, na kateri je vrteča se restavracija Piz Gloria, znana tudi iz filma o Jamesu Bondu V službi njenega veličanstva iz leta 1969.
Glede na realni ali nominalni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, ki meri gospodarsko razvitost posameznih držav ali regij, so številne države in regije alpskega območja v svetovnem vrhu: državica Lihtenštajn, Švica, Avstrija, jug Nemčije, sever Italije, jugozahod Francije ... V alpskem območju leži tudi Slovenija, ki sicer ni v vrhu najbolj razvitih evropskih držav, a je še vedno najbolj gospodarsko razvita med t. i. tranzicijskimi državami, ki so morale v zadnjih treh desetletjih opraviti prehod iz socializma v kapitalizem.
Sopomenka za bogato alpsko državo je Švica, ki je vsaj že v 19. stoletju spadala med najbogatejše države na svetu. Po izračunih zdaj že pokojnega britanskega zgodovinarja Angusa Maddisona je bila Švica leta 1851 tretja najbogatejša država na svetu.
Bogata in gospodarsko razvita Švica
Sedem let pozneje je Švica postala najbogatejša na svetu. Trenutno je, če odštejemo državici Monako in Lihtenštajn, četrta najbogatejša in najrazvitejša evropska država za Luksemburgom, Irsko in Norveško.
Urarstvo (v 19. stoletju je Švica izdelala 80 odstotkov vseh ur na svetu), mehanične igrače, glasbene skrinjice ... To so bili švicarski finomehanični izdelki, ki so najprej osvojili svet. Leta 1891 je luč sveta zagledal tudi sloviti švicarski nož. Švica je v 19. stoletju postavila na noge tudi močno kemično, farmacevtsko in prehransko industrijo. Prav Švicarji so leta 1875 iznašli mlečno čokolado.
Najbogatejša na svetu – Lihtenštajn in Monako
Švica je bila v 19. stoletju ena od pionirk množičnega turizma. Že v 18. stoletju pa se je začel vzpon še ene pomembne švicarske gospodarske panoge – bančništva. Vsaj že od leta 1713 je namreč v Švici začelo veljati načelo o bančni tajnosti, ki je prepovedovala bankam, da izdajo ime in priimek lastnika računa. Načelo, ki ima seveda tudi svoje temne plati.
V celoti ali vsaj deloma na območju Alp leži osem evropskih držav, in sicer Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica. Na fotografiji je zemljevid območja, ki jih zaobjema Evropska strategija za alpsko regijo (s kratico EUSALP oziroma Eusalp).
Glede na bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je še bogatejša od Švice državica Lihtenštajn, ki je gospodarsko in monetarno pravzaprav del Švice. Po različnih podatkih (Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Združeni narodi) je ta državica druga najbogatejša država na svetu. Pred njo je samo prav tako majhni Monako, ki leži ob Sredozemskem morju, a je po svoje tudi del alpskega sveta.
Alpska država Avstrija
Kneževina Lihtenštajn, ta je strogo gledano edina evropska država, ki z vsem svojem ozemljem leži v Alpah, je davčna oaza, a tudi industrijska mini velesila, ki izvaža stroje, medicinske pripomočke in ure. Kot zanimivost, kneževina je ena največjih, če ne največja izvoznica umetnih zob na svetu.
Švica je, če odštejemo Monako in Liechtenstein, četrta najbolj gospodarsko razvita država na stari celini. Pred njo so le Luksemburg, Irska ter z nafto in zemeljskim plinom bogata Norveška. Švica je bila od konca 19. stoletja do obdobja po drugi svetovni vojni (do vzpona z nafto bogatih arabskih državic, kot je Kuvajt) dolga desetletja nepretrgoma najbogatejša država na svetu.
Za alpsko državo velja tudi Avstrija. Če odštejemo glavno mesto Dunaj, so praviloma najbogatejše tiste avstrijske zvezne dežele, ki ležijo v Alpah oziroma so na zahodu države. Najmanj bogata avstrijska zvezna dežela je Gradiščansko, ki leži najbolj na vzhodu, v Panonski nižini in je najmanj povezana z alpskim območjem.
Bogati zahod Avstrije in bogati jugozahod Nemčije
Poleg Dunaja, ki je druga najbogatejša zvezna dežela in leži na vzhodu države, sta najbogatejši avstrijski zvezni deželi Salzburg (ta je najbogatejša avstrijska zvezna dežela) in Predarlško, ki meji na Švico in Lihtenštajn. Četrta najbogatejša avstrijska zvezna dežela je Zgornja Avstrija, peta pa Tirolska. Šesta je Štajerska, sedma Koroška, osma Spodnja Avstrija in deveta že omenjeno Gradiščansko.
Zemljevid EUSALP (modra črta), Območja Alp (rdeča črta) in Alpske konvencije (zelena črta). Alpe (njhov obseg prikazuje zelena črta) so okoli 1.200 kilometrov dolgo pogorje, ki se razteza od Azurne obale v Franciji do Dunaja v Avstriji in Maribora v Sloveniji. Na Območju Alp (znotraj rdeče črte) živi okoli osemdeset milijonov ljudi.
V Nemčiji, če odštejemo mestni zvezni deželi Hamburg in Bremen, sta najbogatejši in gospodarsko najrazvitejši zvezni deželi Bavarska (tretje mesto) in Baden-Württemberg (četrto mesto). Ti sta najbolj južni nemški deželi in tako tudi najbližji Alpam in Švici. Znotraj Bavarske je najbogatejša regija Zgornja Bavarska, ki leži na jugu Bavarske.
Bogati sever Italije
Tudi v Italiji so najbogatejše in gospodarsko najbolj razvite regije, ki ležijo v Alpah oziroma v njihovi bližini. Najbogatejša italijanska regija je večinsko nemško govoreča Južna Tirolska, sledi Tridentinsko (obe regiji ležita z vsem ozemljem v Alpah), na tretjem mestu je Lombardija, na četrtem francosko govoreča alpska dolina Aoste.
Če odštejemo bogati in razviti Dunaj, za Avstrijo praviloma velja, da so zvezne dežele na zahodu države bogatejše od tistih na vzhodu. Na fotografiji: Hallstatt na Zgornjem Avstrijskem.
Da so regije v bližini Alp najbogatejše, deloma velja tudi za Francijo, kjer je regija Provansa-Alpe-Azurna obala (fr. Provence-Alpes-Côte d'Azur) tretja najbogatejša regija – za najbogatejšo regijo Ile de France (v tej regiji leži tudi prestolnica Pariz) in Bretonijo. Med bogatejše francoske regije spada tudi Auvergne-Rona-Alpe (fr. Auvergne-Rhône-Alpes), ki tudi deloma leži v Alpah.
