Petek, 14. 6. 2024, 9.33
1 teden, 4 dni
Nad Slovenijo se zgrinjajo črni oblaki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
Glede na realni ali nominalni BDP na prebivalca je Slovenija še vedno gospodarsko najbolj razvita med nekdanjimi socialističnimi državami. Zato se bodo na ta kazalnik sklicevali optimisti. Pesimisti pa bodo bolj izpostavljali BDP na prebivalca, ki primerja kupno moč oziroma življenjske stroške (PPP), ker je pri tem kazalniku, ki statistično zmanjša razkorak med gospodarsko razvitimi in manj razvitimi državami, razlika med Slovenijo in drugimi tranzicijskimi državami manjša.
V Sloveniji je zelo prisotno črnogledo prepričanje, da so nas druge tranzicijske države gospodarsko prehitele. A če pogledamo realni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, ki razkriva gospodarsko razvitosti posamezne države, smo še vedno prvi, za nami zaostajata tudi pogosto v naši državi hvaljeni Češka in Estonija.
V našem miselnem svetu se, če uporabimo jezik simbolov, nad Slovenijo pogosto zgrinjajo črni oblaki. Dejstvo je, da Slovenija zaostaja za gospodarsko najrazvitejšimi evropskimi državami, a po drugi strani je zmotno prepričanje, da so nas po gospodarski razvitosti države vzhodno in južno od nas že prehitele.
Slovenija še vedno prva med tranzicijskimi državami
Poglejmo Eurostatove podatke o realnem BDP na prebivalca za leto 2023. Slovenija je imela lani 22.090 evrov BDP na prebivalca, kar jo uvršča na prvo mesto med tranzicijskimi državami (to je zadnje čase sicer že malo pozabljen izraz za države, ki so v začetku 90. let preteklega stoletja začele prehod iz socializma v tržno gospodarstvo).
Na drugem mestu je Češka (18.370 evrov), tretja Slovaška (16.490 evrov). Tema državama, ki sta nastali leta 1993 po razpadu Češkoslovaške, sledijo Estonija (15.370 evrov), Litva (14.480 evrov), Poljska in Hrvaška (obe 14.750, pri čemer je za našo južno sosedo v Eurostatu podatek iz leta 2022), Madžarska (14.370 evrov), Latvija (13.220 evrov), Romunija (10.250 evrov) in Bolgarija (7.850 evrov).
Velika prednost pred nekdanjimi jugoslovanskimi republikami
Še večji zaostanek za Slovenijo imajo države nekdanje Jugoslavije, kot so Črna gora (6650 evrov, podatek je za leto 2022), Srbija (6430 evrov) ali Makedonija (4830 evrov, podatek je za leto 2021).
Slovenija je tudi edina od tranzicijskih oziroma nekdanjih socialističnih držav, ki je prehitela katero od evropskih držav, ki pred letom 1990 niso bile del socialističnega sveta. Slovenija je namreč gospodarsko bolj razvita od Portugalske in Grčije. Drugim tranzicijskim državam še ni uspelo prehiteti teh dveh držav. Na fotografiji: Lizbona.
Seveda Slovenija po gospodarski razvitosti zaostaja za evropskimi državami, ki pred letom 1990 niso bile del socialističnega dela stare celine, a ne za vsemi. Smo pred Portugalsko (19.720 evrov) in Grčijo (19.150). Po drugi strani je na primer zaostanek za Švico precejšen – ta alpska država ima realni BDP na prebivalca 63.680 evrov. Naša severna soseda Avstrija 37.460 evrov, Italija pa 28.520 evrov.
Poljska in Madžarska približno na dveh tretjinah slovenske gospodarske razvitosti
Če pogledamo v odstotkih. Slovenija je na 35 odstotkih švicarske gospodarske razvitosti, 59 odstotkih avstrijske in 77,5 odstotkih italijanske. Po drugi strani je na primer Češka na 83,2 odstotkih slovenske gospodarske razvitosti, Estonija na 69,9 odstotkih, Hrvaška in Poljska na 66,8 odstotkih, Madžarska na 65 odstotkih, Latvija na 59,8 odstotkih (ta baltska država torej gospodarsko zaostaja za nami toliko, kot Slovenija zaostaja za Avstrijo) ter Srbija na 29 odstotkih (Srbija torej bolj gospodarsko zaostaja za nami, kot mi zaostajamo za Švico).
V skladu s črnogledim pogledom pogosteje kot o realnem ali nominalnem BDP na prebivalca, ki razkriva gospodarsko razvitost, zasledimo primerjave glede na BDP po primerjavi kupne moči (oziroma primerjava življenjskih stroškov). Po Eurostatovih podatkih je bila Slovenija lani po tem BDP na 91 odstotkov evropskega povprečja, tako kot Češka.
BDP, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov, daje vtis manjše razlike
Druge tranzicijske države so se odrezale takole: Litva (87 odstotkov), Estonija (81 odstotkov), Poljska (80 odstotkov), Romunija (78 odstotkov), Hrvaška in Poljska (po 76 odstotkov), Slovaška (73 odstotkov), Latvija (71 odstotkov) in Bolgarija (64 odstotkov).
Slovenija je primerjalno zelo visoko na lestvici indeksa človekovega razvoja (HDI), ki ga merijo Združeni narodi. V letu 2022 je bila tako skupaj z Avstrijo na 22. mestu, pred vsemi drugimi nekdanjimi socialističnimi državami ter tudi pred Francijo, Španijo in Italijo. Na prvih treh mestih so Švica, Norveška in Islandija. Ta indeks, ki naj ne bi izpostavljal le "kapitalistične" gospodarske rasti, ampak vsesplošni družbeni in gospodarski razvoj v posamezni državi, upošteva pričakovano življenjsko dobo, izobrazbo (povprečna leta opravljenega šolanja in pričakovana leta šolanja ob vstopu v izobraževalni sistem) ter kazalnike dohodka na prebivalca.
BDP glede primerjave življenjskih stroškov zmanjšuje razliko med gospodarsko razvitimi in gospodarsko manj razvitimi državami (zato ga morda v Bruslju izpostavljajo, ker daje vtis, da so se razlike med zahodnimi in vzhodnimi članicami zmanjšale).
Primerjava Slovenije z Avstrijo in Italijo
Slovenija na primer za Avstrijo po realnem BDP na prebivalca zaostaja za 41 odstotnih točk, po BDP glede na primerjavo življenjskih stroškov pa za 31 odstotnih točk. Za Italijo po realnem BDP na prebivalca zaostajamo za približno 23 odstotnih točk, po BDP glede na primerjavo življenjskih stroškov pa le za šest odstotnih točk.
Podobno je tudi pri državah, ki so gospodarsko manj razvite od Slovenije. Gospodarsko manj razvita Češka je na primer po BDP glede na primerjavo življenjskih stroškov z nami tako rekoč izenačena. Poljska in Hrvaška na primer po realnem BDP na prebivalca za nami zaostajata za 24 odstotnih točk, po BDP glede na primerjavo življenjskih stroškov pa 11 odstotnih točk (Poljska) oziroma 15 odstotnih točk (Hrvaška).
