Nedelja, 1. 3. 2020, 15.56
4 leta, 8 mesecev
"Morda moški težko priznajo, a marsikje smo uspešnejše" #intervju
Od več kot 160 tisoč članov je med gasilci več kot 50 tisoč članic, ki predstavljajo kar 32 odstotkov skupnega števila gasilcev v Sloveniji. Kot nam je povedala Predsednica Sveta članic Gasilske zveze Slovenije Elizabeta Čampa, je čedalje več operativk, čedalje več jih opravlja pogoje za težja izobraževanja in naloge, vedno več pa je tudi poveljnic, predsednic in namestnic poveljnikov - tri gasilke imamo tudi med poklicnimi gasilci. Položaj žensk v gasilstvu se izboljšuje, meni Čampa, ki je na svoje gasilke izjemno ponosna.
Članice na sprevodu v Metliki, ki jih vodi Elizabeta Čampa.
Kakšno vlogo imajo danes gasilke?
Položaj gasilk ni bil vedno ustrezen, kot bi si ga zaslužile, seveda pa se to spreminja skozi čas in okolje. Tudi danes še ni idealno v vseh okoljih, a napredek pri vključevanju gasilk v enakopraven položaj v naši organizaciji je viden, mnogo pa se da še izboljšati. Žal se še vedno dogaja, da smo v svojem okolju prezrte oziroma se nam ne prizna enakopravno mesto. V organih upravljanja Gasilske zveze Slovenije (GZS), Gasilskih zvez (GZ) in Prostovoljnih gasilskih društev (PGD) so članice v manjšini, ugotavljam pa, da se stanje počasi izboljšuje, saj zasedajo vodstvene funkcije.
Se še vedno srečujete s problematično percepcijo, da ženske ne morejo opravljati težjih del od na primer administrativne ali podporne funkcije?
Morda si moški v svojem egu težko priznajo, a na marsikaterem področju svojega dela smo gasilke mnogo uspešnejše, nepogrešljive, predvsem s svojo natančnostjo in vztrajnostjo.
Lahko se pohvalim, da imamo med članicami tudi več kot 5.700 operativnih gasilk z ustreznimi znanji, ki se udeležujejo intervencij in organizirajo samostojne operativne vaje.
Povečuje se tudi število prvih posredovalk, nosilk IDA (izolirnih dihalnih naprav), tehničnih reševalk in gasilk, ki opravljajo delo v logistiki. Pohvalim se lahko tudi s tem, da imamo v svoji sredini tudi voznice intervencijskih vozil, za katera je potreben izpit C-kategorije.
Vedno več je gasilk, ki opravljajo tudi izpite za vožnjo vozil C-kategorije. Ena od teh je poklicna gasilka Anuška Mandeljc, ena od treh poklicnih gasilk v Sloveniji, ki skupaj s kolegi dela na brniškem letališču.
Se vam morda zdi, da se tudi pri ženskah način razmišljanja ne spreminja dovolj hitro?
Način razmišljanja članic se spreminja dovolj hitro, saj ne zaostajamo več za moškimi.
Se pa vedno najdejo tudi starejše članice, ki nimajo takega mnenja. V nekem članku je bilo objavljeno: "Vloga žensk v gasilstvu je bolj pomoč pri prireditvah. Gasit sicer ne hodimo, pomagamo pa fantom, ko so na intervenciji, da jim prinesemo kakšno kavo, čaj, gremo kaj iskat v gasilski dom, saj sami med intervencijo tega ne morejo."
Žal sem bila ob tej izjavi zelo razočarana, pa ne samo jaz, temveč tudi druge gasilke. Mediji bi se morali prej pozanimati, s kom bodo delali intervju.
Članice se počutimo ob takem članku zapostavljene. To namreč sploh ni res, saj smo aktivne operativke, hodimo na intervencije, saj smo se za to tudi usposobile na tečajih. Medije res prosim, da se prej pozanimajo na krovni organizaciji, s kom bodo imeli intervju, da ne bo potem prišlo do zamer.
Kot pravi Elizabeta Čampa, se gasilke še vedno soočajo z različnimi težavami. V nekaterih društvih so članice še vedno zapostavljene. (Na fotografiji v prvi vrsti na sprejemu pri županu v Metliki.)
Se je, odkar ste v gasilstvu tudi sami in to spremljate, položaj žensk v gasilstvu z leti zelo spremenil?
V gasilstvu sem že veliko časa. Lahko rečem, da se je spremenilo, saj je moška stran sprejela, da smo jim enakopravne.
V tem mandatnem obdobju smo kar štiri članice v upravnem odboru GZS. Pohvalim se lahko tudi s tem, da imamo članico, ki je namestnica predsednika GZS.
Pa bi lahko rekli, da se je na tem področju v danem času spremenilo dovolj?
Sprememb ni nikoli zadosti. Članice se trudimo, da s svojimi nasveti iz izkušenj, ki jih pridobimo na izobraževanjih, s svojimi opažanji o tem, kaj je dobro in kaj bi lahko bilo bolje, pomagamo k boljšemu načinu delovanja gasilcev.
Zdaj pripravljamo tudi nov priročnik za članice, ker je zadnji zelo zastarel. Tudi program, ki ga imamo za vodje članic, predvideva, da mora imeti vsaka, ki v PGD, na gasilski zvezi ali v neki regiji vodi članice, opravljen tečaj za vodjo članic. V roku enega leta moramo pripraviti nov priročnik in med drugim prenavljamo tudi status gasilca, da bodo vse stvari pravilno zapisane.
V upravnem odboru, v katerem smo štiri članice, kar se je zgodilo prvič, se pogovarjamo tudi o tem priročniku in tudi namestnica predsednika GZS pomaga z nasveti, saj ima zelo visoko izobrazbo.
Lahko kot predsednica Sveta članic vplivate na spremembe, na izboljševanje položaja gasilk ali se vam zdi, da so spremembe še vedno bolj odvisne od tega, koliko so jim naklonjeni moški kolegi?
To je zelo odvisno od tega, s katere zveze prihajaš in iz katerega društva. Imamo že kar nekaj predsednic gasilskih zvez, društev, tudi poveljnic, in mislim, da se položaj izboljšuje. Članice se tudi bolj izobražujejo in imajo na ta način priložnost, da zasedejo višji položaj in imajo s tem večji vpliv.
Ženska gasilska desetina PGD Dobrna 1908 je bila prva ženska desetina na Slovenskem. (Vir: Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča)
Koliko je trenutno gasilk v Sloveniji - se to število veča, manjša, ostaja enako?
V statističnih podatkih smo zapisali, da se je število članic s 43.951, kolikor jih je bilo ob koncu preteklega mandatnega obdobja (29-odstotni delež vsega članstva), povečalo na 52.154 članic. To predstavlja kar 32 odstotkov od skupnega števila našega članstva, ki zajema 162.575 članov. Ta podatek je z začetka mojega mandatnega obdobja, se pa število članic vsako leto povečuje.
Opazila sem, da je zelo veliko tudi poveljnic društev.
Da, kar dosti jih je že. Opravljene imajo pogoje in so morda v tej poziciji še boljše kot moški, zato prevzemajo tudi takšne naloge.
Tudi vi ste bili poveljnica, kako pa je videti takšno delo?
Moraš imeti kar močno voljo. Doseči je treba, da te člani poslušajo in da ni konfliktov, pa se da v društvu zelo lepo delati. Sama sem tudi že marsikaj prestala.
To, kar ste našteli, pa verjetno ni tako samoumevno.
Imeti moraš res veliko znanja. Na začetku se seveda najdejo tudi takšni, ki si mislijo "kaj pa boš ti ženska govorila nam", ampak ko prepoznajo strokovnost, počasi tudi člani to sprejmejo. Danes imamo že veliko predsednic, namestnic poveljnikov in poveljnic, ki zelo dobro opravljajo svoje delo.
Gasilke na lanskem 31. posvetu v Zrečah
Kako je s poklicnimi gasilkami?
Tudi poklicne gasilke imamo in mislim, da so trenutno tri. Opravile so tečaj za poklicnega gasilca in to nam pove, da smo gasilke enakopravne moškim.
Na gasilski brigadi so mi ob zadnjem obisku dejali, da bodo gasilke morda kmalu v ospredju, ker obvladajo toliko stvari.
Mislim, da so vam kar prav povedali. Članice smo ponosne, da nekdo pove, da stvari obvladujemo. Trudimo se, da bi prišle čim dlje. Na to sem ponosna.
Kako uspešne pa so ženske v gasilstvu?
Članice so v gasilstvu zelo uspešne, se izobražujejo, tekmujejo. Lahko povem, da so članice PGD Zbilje na mladinski olimpijadi v Švici postale zlate olimpijke, saj so premagale 55 ekip iz več kot 20 držav celotnega sveta. Že to, da so članice v tekmovanju zelo uspešne, nam veliko pove.
Uradno najboljši na svetu! Trenutek, ki se bo za vedno zapisal v zgodovino našega društva🇸🇮👏👏 Prve tri ekipe so bile v času 1s - izredna konkurenca. 🥇 SLOVENIJA 🇸🇮 🥈 ČEŠKA 🇨🇿 🥉 HRVAŠKA 🇭🇷
Objavil/a PGD Zbilje dne Sobota, 20. julij 2019
Zdi se mi, da tudi čedalje več majhnih deklic izraža zanimanje za stvari, ki so nekoč veljale za izključno moške – tipično področje je gasilstvo. Smo vendarle v nekem obdobju, ko otroke spodbujamo k enakopravnosti in k igranju z različnimi igračami, ne glede na spol, zato pogosto vidim deklice, ki jih zanimajo gasilci, njihova vozila in vse, kar spada poleg. Na dnevih odprtih vrat društev se zdi, da je ravno toliko deklic, kot je dečkov. Tudi vi opažate enako?
Da, včasih je deklic morda še več kot dečkov. To je zelo spodbudno.
In če izhajava iz tega - ali menite, da bo nekoč prišel dan, ko bo po društvih polovica gasilk in polovica gasilcev? Je ta dan še zelo daleč ali je bližje, kot si mislimo?
Menim, da bomo počasi prišli tudi do tega, da bo med gasilci polovica žensk in polovica moških. Nekje je v društvih že zdaj več članic kot članov. Tudi v mojem društvu je 12 ali 13 članic, ki so že operativke, pa smo majhna vas.
Zakaj se vam zdi pomembno, da se tudi mlajša generacija vključuje v gasilstvo, zakaj bi dekletom priporočili, naj se pridružijo vašim vrstam?
Že zato, da vejo, kako ravnati v primeru požara, kako lahko začnejo gasiti in podobno. Zelo pomembno je, da se že mladi izobražujejo o tem. Dobrodošlo je, da lahko značko za gasilca pridobijo tudi v šoli in jih že v šoli izobražujejo o tem. Po novem je treba tudi za gasilskega pionirja oziroma pripravnika opraviti izobraževanje. Za tekmovanja je treba imeti po novem vsaj čin pripravnika, da lahko greš na tekmovanje. Tekmovanja jih pritegnejo, zaradi družbe, novih izkušenj in veščin, ki jih pridobijo. Veliko jim pomeni, če jih po tekmovanju peljemo na pico ali gredo skupaj na kakšen izlet, to jih zelo motivira.
Kakšne so po vašem mnenju lastnosti dobre gasilke, kakšna oseba je primerna za to delo?
Da je dobra po srcu in zna pomagati drugim, da je pripravljena narediti, kar je treba, in je pripravljena na medsebojno povezovanje, na izmenjavo mnenj o tem, kje bi bile potrebne izboljšave.
Pomembnost izobraževanja večkrat poudarjate. Kako naj gasilke pridejo do takšnih izobraževanj, kakšne imajo možnosti zanje?
Že na svojih posvetih imamo veliko izobraževanj, gledamo, da imamo na njih v glavnem gasilske teme, je pa tako, da si nekatere gasilke želijo večjega poudarka na operativnih izobraževanjih. Vedno gledamo, da je program na posvetu sestavljen tako, da je primeren za vse. Na posvetu imamo gasilke različnih starosti in pomembno je, da na njem vsaka najde nekaj zase. Imamo gasilke, ki ne morejo izvajati operative in lahko le poslušajo, druge pa bi si želele ravno operative, ki je težja, čim več. Nekako moramo ustreči vsem, si pa tudi na splošno gasilke želijo čim več operativnega izobraževanja.
Takšna gasilska izobraževanja in tečaji potekajo tudi na Igu. Narediti moraš tečaj za pripravnika, za nižjega častnika, nato pa za višjega častnika.
Treba je hoditi na ta izobraževanja. Trenutno na naši gasilski zvezi kar nekaj gasilk opravlja tečaj za nižjega častnika, za operativnega gasilca je moja cela desetina naredila tečaj, članice si zelo želijo teh izobraževanj, od katerih veliko odnesejo in lahko tudi pomagajo in gasijo, zato nas je še toliko bolj zmotil članek, v katerem je starejša gospa komentirala, da gasilke opravljamo le manj pomembna dela.
Na vsakoletnem posvetu organizirajo izobraževanja za gasilke vseh starosti, veliko gasilk pa si na splošno želi še več operative.
So ta izobraževanja dostopna vsem članicam?
Za vsako izobraževanje moraš imeti pogoj, najprej je treba narediti eno izobraževanje, da se lahko udeležiš naslednje stopnje. Odvisno je tudi od splošne izobrazbe, za častnika moraš na primer imeti vsaj peto stopnjo izobrazbe, za višje položaje pa je pomembna tudi doba, ko si opravljal neko funkcijo.
Sicer so izobraževanja enako dostopna tako članom kot članicam, je pa tako, da včasih članice niso imele toliko opravljenih pogojev za izobraževanja, kot jih imajo zdaj. Včasih na primer ni bilo nosilk IDA (izolirnih dihalnih naprav), danes pa jih je že kar nekaj. Za takšne stvari je pogoj tudi, da si zdrav in je treba opraviti tudi zdravniški pregled, ki pokaže, da si za to delo sposoben.
Kaj pričakujete od svojih gasilk, kakšno sporočilo jim predate ob vsakoletnem srečanju?
Od gasilk pričakujem, da se bodo še naprej uspešno izobraževale, le tako bomo zasedale takšne položaje kot moški. Vsako leto imamo dvodnevni posvet članic GZS. Na teh posvetih imamo različne delavnice, izobražujemo se tudi na posvetu. Ker pa smo gasilke ponos krovne organizacije, dajemo vedno poudarek tudi nošenju gasilske uniforme.
Kaj bi si želeli za prihodnost gasilk?
Želim, da se izobražujejo. Smo enakopravne moškim članom in bomo le tako vključene v upravne odbore ali poveljstvo in sčasoma tudi zares na enakopravnem položaju z moškimi člani.
Ženska gasilska četa PGD Idrija 1913 (Vir: Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča)
Kot so nas ob zadnjem obisku poučili v Slovenskem gasilskem muzeju, lahko na podlagi skromnih pisnih virov sklepamo, da je prišlo ob koncu prve svetovne vojne do vključevanja in vzgajanja gasilskega podmladka. Ker je vojna razredčila vrste požarne obrambe, saj so k vojakom odšli predvsem moški v zrelejših letih, so gasilska društva dobila tako imenovane naraščajnike, ki jih je bilo vse več pred drugo svetovno vojno. Konec leta 1936 jih je bilo 200, leta 1939 pa že 1.200.
Zgodovinski viri navajajo, da so se v zgodovino slovenskega gasilstva ženskih desetin vpisale članice že leta 1908 v Dobrni, leta 1912 pa še v Idriji.
Takratni čas še ni bil najbolj naklonjen večjemu vstopu žensk v gasilske vrste, po prvi svetovni vojni pa se odnos do žensk tudi ni bistveno spremenil. Šele leta 1933 je zakon o organizaciji gasilstva v Kraljevini Jugoslaviji določil, da je prostovoljna gasilska četa "sestavljena ne glede na spol iz potrebnega števila telesno sposobnih državljanov …"
Večje vključevanje žensk zasledimo šele pred drugim jugoslovanskim gasilskim kongresom leta 1939, ko je prvič nastopilo 120 žensk – gasilk samaritank. Leta 1949 je Ustanovni kongres GZ Slovenije sprejel poseben program dela s članicami. Leta 1939 smo dobili tudi prvo odlikovano gasilko Tino Korošec iz gasilske župe Kranj.
10