SiolNET. Novice Slovenija
0,77

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Hiša, ki bi jo moral obiskati prav vsak gasilec v Sloveniji #video

0,77

termometer

V Sloveniji imamo danes okoli 1400 gasilskih društev, vanje pa je vključenih več kot 151 tisoč gasilk in gasilcev. Če ste med njimi, ste skoraj zagotovo že bili v Metliki oziroma bi se morali tja odpraviti vsaj v bližnji prihodnosti. Prav v Metliki je bilo namreč pred 150 leti ustanovljeno prvo gasilsko društvo in tam danes stoji Slovenski gasilski muzej doktorja Branka Božiča. Med drugim imajo v svoji zbirki tudi najstarejšo brizgalno iz leta 1836, ki je tja pripotovala iz Grahovega pri Cerknici. V muzeju smo preverili, kako bogato zgodovino ima gasilstvo v Sloveniji.

Gasilska brigada Ljubljana gasilci Novice Pripravljeni v eni minuti in prvi na terenu tudi v najtežjih situacijah #video

V starem metliškem mestnem jedru je ob gradu Slovenski gasilski muzej doktorja Branka Božiča. Muzej je bil ustanovljen na pobudo Branka Božiča, dolgoletnega predsednika Gasilske zveze Slovenije.

Prav zveza je tudi ustanoviteljica tega muzeja, ki so ga odprli leta 1969, ob praznovanju stoletnice gasilske organizacije na Slovenskem, prenovili pa leta 2009.

Muzej ima bogato zbirko in prikazuje zgodovinsko dediščino ter dejavnost gasilstva vse od začetkov do današnjih dni.

Video: Zakaj je muzej gasilstva prav v Metliki

Zaščitni znak muzeja je nočni čuvaj

"V Metliki je bila ustanovljena prva požarna obramba, kot so se včasih gasilska društva tudi imenovala. Tukajšnji metliški graščak Josip Savinšek, ki je živel v sosednjem gradu, je septembra leta 1869 zbral prvih 27 mladih Metličanov in tako ustanovil prvo požarno obrambo in to je tudi razlog, zakaj je Slovenski gasilski muzej v Metliki," je pojasnila Petra Planinc, ki danes vodi muzej.

Ko se povzpnemo po stopnicah v zgornji del, nas na steni pozdravi velika slika nočnega čuvaja, ki je zaščitni znak gasilskega muzeja. Ko se povzpnemo po stopnicah v zgornji del, nas na steni pozdravi velika slika nočnega čuvaja, ki je zaščitni znak gasilskega muzeja. Foto: Ana Kovač

"V srednjem veku, ko še ni bilo požarnih obramb in gasilcev, so se ljudje morali znajti sami z raznimi pravili in požarnimi redi, ki so ljudem narekovali, kako naj gasijo požare in s čim, kako naj se tudi varujejo pred izbruhom požara. Ponoči se je skozi mesto ali vas sprehajal nočni čuvaj, ki je imel to nalogo, da je o morebitnem požaru obvestil ljudi. Poleg tega, da je vaščane in meščane budno stražil pred sovražniki in morebitnim ognjem, je moral biti ponoči buden in se oglasiti tudi vsako polno uro, da je sporočil, da ni zaspal in je še vedno buden. Do uvedbe prvih požarnih obramb je bila naloga požarne varnosti dana nočnim stražarjem," je Planinčeva povedala ob sliki nočnega čuvaja na stopnišču.

Gašenje v starih časih prikazujejo tudi številne slike. Gašenje v starih časih prikazujejo tudi številne slike. Foto: Ana Kovač

Lani je 150 let gasilstva praznovala Metlika, letos pa Laško, Ptuj in Ljubljana

"Gasilska dejavnost je sicer stara toliko, kolikor je staro človeštvo samo oziroma odkar se je človek srečal z ognjem. Organizirano uradno gasilstvo ni bilo, a lahko rečemo, da je dejavnost gašenja požara stara toliko, kot človeštvo samo," meni Planinčeva.

V zgornji galeriji prikazujejo začetke gasilstva na Slovenskem. Tam se nahaja tudi njihov najstarejši predmet Požarni red oziroma Postava za volo ogna v mestih in v tergih na Kranjskem, ki je dokument iz leta 1759.

Najstarejši predmet v muzeju je požarni red. Najstarejši predmet v muzeju je požarni red. Foto: Ana Kovač V muzeju so razstavljeni predmeti iz celotne Slovenije. Doktor Branko Božič je bil namreč velik raziskovalec gasilstva na Slovenskem in to je bila tudi tema njegove doktorske disertacije. Bil je pobudnik, da so se začeli stari predmeti zbirati. Seveda pa danes še veliko predmetov po gasilskih društvih. Imajo tudi svoje spominske sobe.

Dolgo zgodovino imajo tudi gasilska tekmovanja

V muzeju imajo popisane marsikatere dejavnosti, ne le gasilstva samega. Prikazane so tudi fotografije tekmovanj.

Največje oziroma najbolj obsežno gasilsko tekmovanje je bilo leta 1939 ob vseslovenskem gasilskem kongresu, ki je potekal v Ljubljani, in sicer na bežigrajskem Plečnikovem stadionu. Takrat so nastopali vsi gasilci iz celotne Slovenije.

Tekmovanja so danes na zelo visoki športni ravni in naslednje leto bomo v Celju gostili tudi veliko mednarodno gasilsko olimpijado.

Slovenski gasilci danes na teh tekmovanjih dosegajo vrhunske rezultate, ne le v Sloveniji, temveč so najboljši tudi na svetovni ravni. Na prvenstvu Firefighter Combat Challenge v ZDA so lani postali ekipni svetovni prvaki.

Video: Ljudi v muzeju običajno najbolj zanimajo brizgalne

Gasilci od nekdaj skrbijo tudi za kulturne dogodke

Gasilski domovi so bili v krajih vedno nekakšno središče kulturnega dogajanja.

"Veliko gasilcev se je sočasno uveljavilo tudi s kakšno godbo in so bili v društvu tako godbeniki kot gasilci. Danes imamo uradno v Sloveniji štiri gasilske godbe in kar nekaj gasilskih pevskih zborov, v preteklosti pa je bilo tudi kar nekaj dramskih skupin," je dejala Planinčeva.

Gasilska tekmovanja imajo dolgo tradicijo. Gasilska tekmovanja imajo dolgo tradicijo. Foto: Ana Kovač

Pozornost v muzeju najprej pritegne podvozje za lestev

V samem srcu muzeja je razstavljenih veliko predmetov, med njimi tudi najstarejše podvozje za lestev. Je iz leta 1870 in je prišlo v muzej iz Kamnika. Lestve same so mlajše, in sicer iz Šmihela pri Novem mestu, saj so se prvotne poškodovale v intervenciji.

"Lestev je izdelek tovarne Magirus, ki še danes izdeluje gasilsko opremo. Iz teh tovarn avstrijskih in nemških dežel, od koder je k nam tudi prišel vpliv prostovoljnega gasilstva, so tudi naša društva kupovala opremo. Rosenbauer, Magirus, to je še vse iz tistega obdobja," pojasni Planinčeva.

gasilski muzej Metlika Foto: Ana Kovač

V zgornjem delu muzeja je razstavljeno veliko poveljniških čelad, sabelj, ki so bile del uniforme, tu so tudi odličja in nagrade.

Poveljniško čelado so poveljniki predali nasledniku, zato so bile okrašene in dragocene. Poveljniško čelado so poveljniki predali nasledniku, zato so bile okrašene in dragocene. Foto: Ana Kovač

Danes so vsi znaki na opremi enotni in tipizirani, včasih pa so imeli na čeladah običajno mestne grbe. Danes so vsi znaki na opremi enotni in tipizirani, včasih pa so imeli na čeladah običajno mestne grbe. Foto: Ana Kovač

Zelo pomembna so odlikovanja, v muzeju je shranjenih veliko prvih slovenskih činov.

Gasilska medalja za dolgoletno službovanje je bilo prvo odlikovanje, namenjeno le gasilstvu. Gasilska medalja za dolgoletno službovanje je bilo prvo odlikovanje, namenjeno le gasilstvu. Foto: Ana Kovač

Na gasilskih uniformah so imeli lipove liste. Na gasilskih uniformah so imeli lipove liste. Foto: Ana Kovač

Najvišje gasilsko priznanje, ki ga danes gasilec lahko dobi, je nagrada Matevža Haceta. Podeljuje se ob vsakem gasilskem kongresu enkrat letno enemu oziroma štirim najbolj zaslužnim gasilcem.

Kipec gasilca v akciji (desno od kipca in značke, nagrade Matevža Haceta) pa je drugo najpomembnejše priznanje, ki ga lahko prejme gasilec v Sloveniji. Kipec gasilca v akciji (desno od kipca in značke, nagrade Matevža Haceta) pa je drugo najpomembnejše priznanje, ki ga lahko prejme gasilec v Sloveniji. Foto: Ana Kovač

Zanimiva so platnena vedra ter tudi druga oprema, ki so jo gasilci uporabljali pri vsakodnevnem delu.

Vedra so bila iz konopljinega platna. Vedra so bila iz konopljinega platna. Foto: Ana Kovač

Takšne luči so na brizgalnah osvetljevale pot. Takšne luči so na brizgalnah osvetljevale pot. Foto: Ana Kovač

V muzeju je tudi najstarejši izvod revije Gasilec, ki izhaka še danes in je bila včasih dvojezična.

gasilski muzej Metlika Foto: Ana Kovač

Včasih so požare javljali s trobljami, ki jih je bilo moč slišati na 5000 korakov.

Ko ni bilo siren, so za javljanje požarov uporabljali različne troblje.
Ko ni bilo siren, so za javljanje požarov uporabljali različne troblje. Foto: Ana Kovač

Na povorki je bil edini, ki je gasilcem poveljeval v slovenskem jeziku

Ignacij Merhar je bil eden od ustanovnih članov gasilskega društva Dolenja vas pri Ribnici. Pomemben pa je predvsem zato, ker je pri gasilskem poveljevanju prvi uvedel slovenski jezik.

"Ustanovitelji gasilskih društev so bili pretežno Nemci. Povelja, pravila, statuti, vse to je bilo v nemščini, on pa se je temu uprl. Leta 1880 je na gasilskem shodu v Ljubljani, kjer je ljubljansko društvo praznovalo desetletnico svojega delovanja, v povorki Merhar svojim gasilcem poveljeval slovensko. Zaradi tega so ga tudi takoj zaprli, a so ga na pritisk ostalih gasilcev slovenskega rodu morali po nekem času izpustiti in zapisano je, da ga je na dvorišču pričakala množica gasilcev, kulturnikov, takrat delujočih pesnikov in pisateljev, ki so mu čestitali, da se je upal zoperstaviti. To je bil tudi eden ključnih trenutkov, ki je privedel do slovenskih povelij nasploh in slovenskega jezika v gasilstvu," je pojasnila Planinčeva.

gasilski muzej Metlika Foto: Ana Kovač

Gasilski prapor, za katerega ne bi dejali, da je gasilski

Zanimiv je tudi gasilski prapor, ki na prvi pogled ni videti gasilski, saj je na njem Gorenjka v narodni noši s preslico v roki.

"Gre za prapor industrijskega gasilskega društva Bombažna tkalnica in predilnica Tržič. Vsa večja podjetja so imela v svojem okvirju tudi industrijsko gasilsko društvo in to podjetje je šlo v stečaj, prapor iz leta 1954 pa je pri nas," je povedala Planinčeva.

gasilski muzej Metlika Foto: Ana Kovač

Brizgalne v kletnem prostoru muzeja so last Tehniškega muzeja Slovenije

Brizgalne, ki so v kletnem prostoru muzeja, so last Tehniškega muzeja Slovenije, a so v Metliki zato, da jih zaradi prostorske stiske nimajo shranjenih v depoju, kjer jih ljudje ne bi mogli videti, razloži Planinčeva.

Prav te brizgalne tudi pritegnejo največ pozornosti obiskovalcev.

Ker je bilo vse ročno in je bilo treba vodo črpati z gredjo, je bilo eno od pravil, ki je veljalo za vključitev v društvo to, da je bil moški neomadeževanega stanu in krepkega zdravja. Ker je bilo vse ročno in je bilo treba vodo črpati z gredjo, je bilo eno od pravil, ki je veljalo za vključitev v društvo to, da je bil moški neomadeževanega stanu in krepkega zdravja. Foto: Ana Kovač

Takšna je bila stara Rosenbauerjeva brizgalna. Takšna je bila stara Rosenbauerjeva brizgalna. Foto: Ana Kovač

Gasilska brigada Ljubljana gasilci Avtomoto Gasilsko vozilo za pol milijona, ki bi ga moralo imeti vsako društvo #video

Še danes brizgalne uporabljajo sistem izpred 2200 let

Pred 2200 leti je v Aleksandriji iznajditelj Ktesibilis izumil prvo gasilsko črpalko, ki so jo sicer sprva uporabljali predvsem za namakanje polj. To je bila vodna črpalka z dvema valjema, batom ter sesalno in iztočno zaklopko. Njegov učenec Heron je sistemu dodal heronovo bučo, s katero je ustvaril pritisk, da je lahko vodo v enem samem curku nosilo na plano in po istem sistemu delujejo brizgalne še danes.

Po sistemu izpred 2200 let delujejo brizgalne še danes. Po sistemu izpred 2200 let delujejo brizgalne še danes. Foto: Ana Kovač

V paviljonu je najstarejša ohranjena brizgalna

Gasilci so najraje uporabljali ročne brizgalne, saj so zanje potrebovali le svojo moč in vodo, parne se nikoli niso obnesle, saj jih je bilo treba zakuriti pol ure prej.

Petra Planinc v muzeju z veseljem odgovori na vsa vprašanja, povezana z zgodovino gasilcev, zelo dobro pa je seznanjena tudi z vsemi aktualnimi dogodki, saj vse, kaj se dogaja na tem področju, redno spremlja. Petra Planinc v muzeju z veseljem odgovori na vsa vprašanja, povezana z zgodovino gasilcev, zelo dobro pa je seznanjena tudi z vsemi aktualnimi dogodki, saj vse, kaj se dogaja na tem področju, redno spremlja. Foto: Ana Kovač

V to najstarejšo brizgalno so morali z vedri nositi vodo, na vsaki strani pa so po štirje gasilci črpali, da je lahko curek neslo tudi 15 metrov daleč, je razložila Planinčeva.

Ko je zmanjkalo vode, so požar dokončno pogasili z vinom

"V Metliki imamo tudi prigodo, ki naj bi se resnično zgodila. V Radovici pri Metliki je leta 1890 izbruhnil požar in gasilci so pri svojem delu porabili vso vodo, požar pa je še vedno bil. Kot je zapisano, naj bi dokončno pogasili požar kar z vinom. Imeli so to srečo v nesreči, da je zagorelo pri gospodu, ki je imel v lasti ogromen vinograd, in posledično tudi dosti vina in zato so dokončno pogasili požar kar z njim," se smeji Planinčeva.

In ker smo bili že ravno v Metliki, smo želeli videti tudi to, kje ima najstarejše gasilsko društvo v Sloveniji svoj dom.

To je edini gasilski dom, ki si lahko na pročelje ponosno zapiše letnico 1869. To je edini gasilski dom, ki si lahko na pročelje ponosno zapiše letnico 1869. Foto: Ana Kovač

Poklon metliškim gasilcem tudi kot del stalne razstave v Belokranjskem muzeju Metlika

In če si boste ogledali razstavo v gasilskem muzeju, si lahko v gradu poleg nje oglejte še Belokranjski muzej Metlika.

V njem so kot poklon metliškim gasilcem uredili tudi Savinškovo sobo, ki je del stalne razstave. Predstavili so pogovor med Josipom Savinškom in Leopoldom Ganglom, poveljnikom metliških gasilcev od leta 1886 do leta 1905, ko so k Savinšku prišli z otvoritve dolenjske železnice.

Lutki sta narejeni po podobi obeh sogovornikov, Savinškova soba je opremljena tako, kot je bila včasih, ob vstopu v sobo pa se zasliši pogovor med njima. Lutki sta narejeni po podobi obeh sogovornikov, Savinškova soba je opremljena tako, kot je bila včasih, ob vstopu v sobo pa se zasliši pogovor med njima. Foto: Ana Kovač

Vabljeni k ogledu galerije fotografij iz gasilskega muzeja

1 / 90
2 / 90
3 / 90
4 / 90
5 / 90
6 / 90
7 / 90
8 / 90
9 / 90
10 / 90
11 / 90
12 / 90
13 / 90
14 / 90
15 / 90
16 / 90
17 / 90
18 / 90
19 / 90
20 / 90
21 / 90
22 / 90
23 / 90
24 / 90
25 / 90
26 / 90
27 / 90
28 / 90
29 / 90
30 / 90
31 / 90
32 / 90
33 / 90
34 / 90
35 / 90
36 / 90
37 / 90
38 / 90
39 / 90
40 / 90
41 / 90
42 / 90
43 / 90
44 / 90
45 / 90
46 / 90
47 / 90
48 / 90
49 / 90
50 / 90
51 / 90
52 / 90
53 / 90
54 / 90
55 / 90
56 / 90
57 / 90
58 / 90
59 / 90
60 / 90
61 / 90
62 / 90
63 / 90
64 / 90
65 / 90
66 / 90
67 / 90
68 / 90
69 / 90
70 / 90
71 / 90
72 / 90
73 / 90
74 / 90
75 / 90
76 / 90
77 / 90
78 / 90
79 / 90
80 / 90
81 / 90
82 / 90
83 / 90
84 / 90
85 / 90
86 / 90
87 / 90
88 / 90
89 / 90
90 / 90

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 33
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin