Nedelja, 16. 2. 2020, 18.00
4 leta, 2 meseca
Pripravljeni v eni minuti in prvi na terenu tudi v najtežjih situacijah #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,74
4
Ko pomislimo na gasilce, bi verjetno vsak rekel, da je njihova poglavitna dejavnost gašenje požarov. To je vsekakor res, a gašenje požarov predstavlja zgolj tretjino vseh intervencij in dela, ki ga opravljajo. Zaradi izredno kratkega reakcijskega časa – v polni opremi so ekipe z vsemi vozili na cesti v pičli minuti – so gasilci pogosto prvi na kraju dogodka in z njega velikokrat tudi zadnji odidejo. Na Gasilski brigadi Ljubljana (GBL) so nam pokazali, kako poteka klic v centru in kako so gasilci v minuti pripravljeni na akcijo.
Gasilce pokličemo ob prav vsakem dogodku, ko potrebujemo pomoč, zato se med svojim delom srečujejo tudi z najbolj neobičajnimi nalogami. Rešujejo na posteljo priklenjene osebe, ko se jim zataknejo lisice in jih ne morejo več odkleniti, rešujejo tudi prstane z oteklih prstov na roki in to še zdaleč niso edini obročki, ki jih morajo kdaj odstraniti s človeških teles, reševali so tudi že bolj delikatne primere.
Posredujejo v primerih, ko uidejo živali, in ni redko, da jih pokličejo, ko na drevo uide mačka. Prav v vseh položajih pa morajo ostati profesionalni.
"Mačka, ki je ušla na drevo, lahko neki starejši osebi pomeni največ v življenju, ker morda nikogar drugega nima, zato je treba tudi ob taki intervenciji z ljudmi, ki so zaradi dogodka prestrašeni in zaskrbljeni, ravnati lepo in spoštljivo," pove vodja izmene Jure Dolinar.
Gasilci so prvi tudi v najtežjih položajih
Opisani nevsakdanji primeri so še najlažji, soočati se morajo tudi z izredno težkimi položaji. Takšne so hude nesreče, primeri, kjer so vpleteni otroci, najhujši pa so zanje primeri, ko gre za ljudi, ki jih poznajo, ali celo za njihove bližnje. Soočajo se s preprečevanji samomorov in prav tako so oni tisti, ki na takšnem kraju dogodka na koncu pospravijo. V takih trenutkih se zdi gašenje požarov še najlažje, nam povedo ob obisku GBL.
Čeprav so gasilci junaki, pa niso roboti in se jih kritični položaji prav tako dotaknejo kot ljudi, ki ne rešujejo življenj tako pogosto, kot to počnejo sami. Za težje primere imajo organizirano tudi psihološko pomoč. V vsaki izmeni sta po dva kvalificirana psihološka zaupnika, ki jih zaposleni izberejo sami. Najprej se lahko sodelavci obrnejo nanje, če pa dogodka še vedno ne morejo predelati, pa je strokovna pomoč organizirana tudi na državni ravni.
Video: Za kakšne primere kličemo gasilce
Vsako leto ima GBL več kot dva tisoč intervencij.
V letu 2019 so imeli skupno 2.013 posredovanj, od tega 634 intervencij zaradi požarov
Gasilska brigada Ljubljana je osrednja enota v Mestni občini Ljubljana, ki je tudi njen ustanovitelj, in pokriva vse požarne intervencije v občini.
Izvajajo tudi dodatne naloge gasilske enote širšega pomena (naloge GEŠP), poleg tega pa tudi za nekaj drugih občin izvajajo naloge reševanja v prometnih nesrečah, reševanja na vodi in iz vode ter reševanja v primeru nevarnih snovi.
"Smo daleč najobsežnejša enota in imamo daleč največ intervencij. Na leto imamo že vrsto let več kot dva tisoč intervencij, tudi letošnje leto se je začelo z zelo visokim številom intervencij v prvih dveh mesecih," je pojasnil svetovalec za javno gasilsko službo in predstavnik za odnose z javnostmi na GBL Robert Okorn.
V letu 2019 je sicer Gasilska brigada Ljubljana zabeležila 1.981 urgentnih dogodkov:
– 634 intervencij zaradi požara,
– 761 primerov tehnične pomoči,
– 322 posredovanj v prometnih nesrečah,
– v 113 primerih so odstranjevali potencialne nevarnosti,
– 89 posredovanj je bilo ob nesrečah z nevarnimi snovmi,
– 48 reševanj živali in
– 14 posredovanj pri reševanju ob nesrečah na vodi.
Opravili so še 20 preventivnih pregledov in 12 obsežnih vaj, kjer je sodelovalo več gasilskih enot. Skupno število posredovanj je tako v lanskem letu 2.013.
Oprema, ki pripravljena čaka na gasilce.
Zelo dobro sodelujejo s prostovoljnimi gasilskimi društvi
Ko gre za manjši požar, največkrat izvozijo le iz GBL, če pa gre za obsežnejše požare stanovanjskih objektov, vedno obvezno pokličejo vsaj pristojno prostovoljno gasilsko društvo oziroma prostovoljno operativno enoto. Če gre za zelo obsežen požar, kjer je potrebnih več enot, ali večjo naravno nesrečo, kot je bilo v primeru žledu leta 2014, se lahko izoblikuje tudi štab javne gasilske službe, kjer se aktivirajo še preostale funkcije kot na primer načrtovanje, varnost, logistika in tudi predstavnik za medije, pojasni Okorn.
"Brez izjemno korektnega in nadvse strokovnega sodelovanja z ljubljanskimi prostovoljnimi gasilskimi društvi si našega učinkovitega dela preprosto ne moremo predstavljati. Operativne enote iz teh društev so namreč lani z nami posredovale na kar 428 intervencijah," so zapisali v GBL.
V letu 2019 so prostovoljna gasilska društva brigadi pomagala na 428 intervencijah.
Gasilce prikličemo s klicem na številko 112
Intervencija se navadno začne s klicem na številko za klic v sili 112, ki jo je Slovenija kot druga država v Evropi uvedla leta 1997.
Nanjo pokliče vsak, ki potrebuje pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč, druge reševalne službe ali policijo. Na to številko lahko 24 ur dnevno brezplačno pokličete tudi v katerikoli državi Evropske unije, nanjo pa lahko pošljete tudi kratko SMS-sporočilo.
Ob klicu na številko 112 se samodejno pridobijo podatki o telefonski številki in kraju kličočega, omogočen pa je tudi klic v sili na območju s slabim signalom. Pogovor se snema, podatki se hranijo pol leta, zloraba klica je kazniva.
Video: Kako poteka pogovor z gasilci
– kdo kliče,
– kaj se je zgodilo,
– kje se je zgodilo,
– kdaj se je zgodilo,
– koliko je ponesrečencev,
– kakšne so poškodbe,
– kakšne so okoliščine na kraju nesreče in
– kakšna pomoč je potrebna.
Video: Katere so najbolj ključne informacije, ki jih potrebujejo gasilci
"V prvi fazi nam najbolj pomaga naslov nesreče oziroma dogodka, potem to, ali so kakšne težave z dostopom – ali so kakšne zapornice ali ozki prehodi –, da vemo, kako se orientirati in s katere strani priti do samega objekta. Zanimajo nas dodatne informacije o poškodovanih osebah, ali so kakšne druge nevarnosti in moramo aktivirati tudi kakšne druge službe – ali je na primer prisoten plin –," je pojasnil Franci Golob.
Je velika razlika v tem, ali je kličoči udeleženec ali zgolj opazovalec, pojasni Franci Golob.
Izkušnje jih naučijo, kako od kličočega izvedeti kar največ
Pri svojem delu v klicnem centru se soočajo z ljudmi vseh profilov. "Včasih, če je oseba pod stresom, jo moramo umiriti, včasih moramo kakšno stvar vprašati dvakrat, da dobimo točen podatek. Na podlagi izkušenj se že znaš lotiti zadeve. Najprej so ljudje nekoliko nervozni in kakšen podatek izpustijo, ampak načeloma klici potekajo kar dobro. Tudi s centrom za obveščanje si pomagamo med seboj," pove Golob.
Kot pojasni, je velika razlika tudi v tem, ali jih pokliče oseba, ki se ji je dogodek zgodil in je zato bolj pod stresom, ali kliče nekdo, ki je dogodek videl.
Kako ravnati z osebami, ki so ob klicu pod stresom, jih najbolj naučijo izkušnje.
"Osebe, ki kličejo z neke distance, navadno nimajo takih težav in znajo povedati tudi kar precej podrobno. Imamo pa tudi mi v programu neke pomočnike, kjer imamo napisano, kaj vprašati in katere nujne podatke je treba pridobiti, tako da načeloma ne pozabimo, kateri podatki so pomembni, in jih tudi pridobimo od klicatelja," pojasnjuje Golob.
Video: Ljudi je treba včasih tudi pomiriti
Če niso prepričani o razsežnosti dogodka, pošljejo najmočnejšo ekipo
Na podlagi podatkov, ki jih od klicatelja pridobijo, si ustvarijo sliko o tem, kaj se v nekem položaju dogaja. Na podlagi obsega in tipa dogodka imajo definirane standardne izvoze, torej to, kakšno posadko morajo poslati na teren.
"Če nismo prepričani, se posvetujemo z vodjo, torej nismo mi tisti, ki o tem odločamo. Če nismo prepričani, kaj potrebujemo, vedno predvidevamo najslabše in na teren pošljemo najmočnejšo razpoložljivo ekipo, saj je boljše to kot pa poslati premalo ljudi. Če nismo čisto prepričani, postopamo kot v primeru najslabšega možnega scenarija. Vedeti moramo, da se od trenutka, ko mi sprejmemo klic, do trenutka, ko pridemo na lokacijo, še posebno v primeru požara, položaj lahko spremeni, požar napreduje in moramo tudi to vzeti v obzir," je še pojasnil Golob.
Video: "Bolje je, da pošljemo večjo kot manjšo ekipo"
Na podlagi pravih podatkov lahko pošljejo pravo ekipo. Če niso prepričani, pošljejo ekipo za najhujši scenarij.
Kako pet ekip iz hiše izvozi v eni minuti
Po klicu, ki ga prejmejo v enoti, operater takoj po zvočniku najavi, katera vozila bodo izvozila in s tem tudi, katere ekipe se morajo na izvoz pripraviti.
Gasilci takoj ob objavi pritečejo v garažo oziroma se vanjo iz zgornjega nadstropja spustijo po drogu.
Pristanek ob spustu po drogu ublaži blazina.
Sledi hitrostno oblačenje v že nastavljeno opremo - skočijo v hlače s čevlji, jih potegnejo nase.
Vzamejo še jakno in čelado in že so v vozilu, kjer se opremijo do konca.
Brez siren izvozijo iz svoje garaže in jih vklopijo, preden zapeljejo v promet.
Navadno izvozijo s štirimi ali petimi vozili v t. i. vlaku vozil
V primarni garaži imajo na vsaki strani v pripravljenosti osem vozil, tej garaži pa sledijo še rezervne garaže, kjer so še štiri intervencijska vozila in pod nadstreškom še dnevna vozila, kombiji, avto za gozdne požare, tudi čoln in druga vozila. Skupno imajo okoli 30 vozil.
V vlaku, kot imenujejo običajno sestavo gasilskih vozil, ki v primeru požara zapeljejo na intervencijo, je prvo vozilo kombi, ki je namenjen vodenju intervencije.
Za njim na teren zapelje vozilo za posadko, tako imenovano kombinirano vozilo, ki ima 2,5 kubičnega metra vode in zelo veliko opreme.
Sledi vozilo za reševanje z višin oziroma avtolestev dolžine 32 metrov, četrto vozilo, ki pripelje na teren, pa ima prostora le za tri gasilce, in sicer zato, ker je v tem vozilu od štiri do pet kubičnih metrov vode. Da je vode zadosti, ob večjih požarih aktivirajo tudi vozilo pet, ki sledi "vlaku" in ima s seboj 13 tisoč litrov vode.
151 gasilcev v GBL ima 12-urne delovnike, ki jih poznajo že za leta v naprej
V GBL je v vsaki 12-urni izmeni 32 ljudi, kdaj manj, kdaj več. Najmanjše število ves čas prisotnih gasilcev, ne glede na to, ali je to ponoči ali podnevi, pa je 24.
Razlika v številu je pomembna zaradi bolniških odsotnosti, dopustov in različnih izobraževanj. Skupno število zaposlenih v GBL je 151, imajo namreč še dnevno službo, službo za izobraževanje in usposabljanje, tehnično službo, računovodsko službo in tako naprej, nam je pojasnil Dolinar.
"Imamo ruski delovnik. To pomeni, da delajo 12 ur, po njih imajo 24 ur prosto, nato so 12 ur v nočni službi in temu spet sledi 48 ur prostih. Zaposleni že za leta naprej vedo, kdaj bodo delali, in pri nas konec tedna ali praznik nima nobenega pomena," pojasni Robert Okorn.
Ko ni intervencij, morajo opraviti še veliko drugega dela
V GBL so zelo natančno razdeljene tudi funkcije vseh zaposlenih. Izmeno sestavlja vodja izmene, njegov namestnik, dve vodji oddelka in štiri vodje skupin, skupaj široko vodstvo sestavlja osem gasilcev. Vsi preostali gasilci so razdeljeni na specialiste, na primer specialist potapljač, specialist za vrvno tehniko, različni servisi – za dihalne naprave, hidravlična orodja, ročne gasilne aparate, motorne črpalke –, na novo uvajajo tudi preglednika za elektronsko opremo in vse to so dodatna dela, ki jih gasilci opravljajo, ko ni intervencij. Tudi sami vozniki so specialisti vozniki intervencijskih vozil, niso navadni gasilci.
"Daleč od tega, da bi gasilci, ko nimamo dela, zgolj sedeli na enoti in čakali na intervencijo. Imamo tudi servise za zunanje, opravljamo tudi preglede po terenu. Ko ni posredovanj, imamo dela torej kar precej," je pojasnil Dolinar.
Tudi ob posredovanjih so naloge vsakega gasilca opredeljene po standardih
Tudi vsa dela ob posredovanjih na terenu so jasno opredeljena vnaprej s standardnimi operativnimi postopki. Napisani standardi za vsakega gasilca opredeljujejo, kaj je njegova naloga. Zjutraj se natančno napiše razpored, ki je tudi jasno viden ves čas na zaslonu, in vsak gasilec natančno ve, na katerem mestu dela in kaj je njegova naloga, vsi pa morajo obvladati vsa splošna gasilska dela.
"Ogromno je usposabljanj, ogromno je znanja, ki ga mora gasilec imeti, in je precej naporno, ker velikokrat gasilci zaradi izobraževanj tudi manjkajo. Nikakor gasilci ne sedijo in čakajo na intervencijo, saj se ves čas nekaj dogaja. Če ni tu snemalne ekipe, pa je vrtec, ki pride na obisk, in nekdo se mora tudi s tem ukvarjati, to je preventivna dejavnost. Preventiva spada pod operativno delo, to pomeni, da je poleg intervencij naše osnovno delo. Osveščati moramo ljudi ne le o tem, kdo smo, temveč kaj morajo narediti doma za lastno varnost, da do potrebe po naši pomoči niti ne bo prišlo," pojasnjuje Dolinar.
Operativni minimum je, da mora biti podnevi in ponoči na razpolago ves čas 24 gasilcev, v izmeni pa jih je sicer naenkrat 32.
Prav zato so pred letom dni na spletu začeli zgodbo Gasilske taktike, kjer so ciljna publika gasilci. Z objavami prek družbenih omrežij Facebook in Youtube gasilce opremljajo z informacijami, kako je treba delati.
4