Torek, 11. 2. 2020, 11.30
4 leta, 2 meseca
Po pustošenju vetra najhuje v Slovenski Bistrici #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,62
1
Po različnih koncih Slovenije ocenjujejo stanje po vetrolomu sredi prejšnjega tedna in v začetku tega. Po prvih ocenah Zavoda za gozdove Slovenije je zelo poškodovanega za približno 140.000 kubičnih metrov drevja, od tega največ smreke. Zaradi grožnje nadaljnjega razvoja lubadarja se mora sanacija čim prej nadaljevati.
V Podravju je bilo najhuje v Slovenski Bistrici, kjer je po do zdaj zbranih podatkih delno ali v celoti razkrilo strehe 75 objektov. Na širšem ptujskem območju je odkrilo okoli sto streh. Po prvih podatkih je močan veter tokrat prizanesel koroškim gozdovom.
Veter ruval drevesa, škoda nastala tudi na avtomobilih
Ob odkritih strehah v Podravju je veter poškodoval tudi tri avtomobile, veliko je bilo podrtega drevja, ne le v višje ležečih predelih pohorskih gozdov, pač pa tudi v mestnem parku. Škodo sta utrpeli tudi osnovni šoli v Šmartnem na Pohorju in Tinju, kjer je odkrilo del streh. Medtem ko so bile v Tinju poškodbe manjše in so jih že odpravili, je v Šmartnem odtrgalo okoli 150 kvadratnih metrov kritine, vendar pouk poteka normalno.
"V veliki večini pa gre za zasebne hiše, kjer so stanovalcem na pomoč najprej priskočili gasilci in strehe prekrivali s folijo, če bi prišlo do padavin," je za STA povedal bistriški podžupan Stanislav Mlakar. Dodal je, da je pri pomoči v ponedeljek sodelovalo 115 gasilcev iz desetih tamkajšnjih prostovoljnih društev. Ti tudi danes še opravljajo ogled območja z drevesi, ki bi jih zaradi poškodb morda morali podreti, da ne bi ogrožali varnosti ljudi.
Po dozdajšnji oceni naj bi škoda samo zaradi poškodovanih streh znašala okoli 120 tisoč evrov, zagotovo pa bo vsaj še toliko denarja potrebnega tudi za odpravljanje posledic v naravi in čiščenje površin. Organiziranega popisa škode ne bodo opravljali, saj ta ne bo presegla višine, predpisane v primeru naravnih katastrof, ko bi lahko računali na državno pomoč.
Na Ptujskem sto odkritih streh
Pestro je bilo tudi na širšem ptujskem območju, kjer so gasilske enote in drugi pristojni morali z izjemo Žetal pomagati v vseh preostalih 18 občinah regije, ki jih pokriva tamkajšnja območna enota uprave za zaščito in reševanje.
Kot je za STA povedal vodja ptujske enote Drago Murko, so našteli 43 podrtih dreves na cestah, ki so jih morali odstraniti, okoli sto odkritih streh, večinoma na stanovanjskih in gospodarskih objektih, ter nekaj električnih drogov. Pri odpravljanju posledic je sodelovalo 380 gasilcev iz 37 gasilskih društev.
Škoda je po regiji razpršena enakomerno, zato po besedah Murka ni občin, ki bi posebej izstopale. Gasilci so večinoma delo končali že včeraj, občane, ki se še obračajo na njih, pa zdaj na upravi prijazno napotijo, da si pri odpravljanju posledic poiščejo krovce.
"Zadnje čase je že kar v navadi, da so reševalne službe postale serviserji hiš, in ljudje marsikdaj izkoriščajo dobroto," je dejal Murko, ki o oceni povzročene škode trenutno še težko govori. Največ je je bila deležna ptujska bolnišnica, kjer je odkrilo del strehe na internem oddelku, delno pa je streho razkrilo tudi na šoli v Veliki Nedelji, navaja STA.
Veter tokrat prizanesel koroškim gozdovom
Po do zdaj zbranih podatkih veter v gozdovih na Koroškem ni povzročil večje škode, je za STA sporočil vodja slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Branko Gradišnik. Pri Podvelki, kjer je podrto drevo zahtevalo žrtev, je promet urejen izmenično enosmerno.
Po podatkih območne enote Zavoda za gozdove Slovenije so bila na Koroškem v ponedeljek podrta posamezna drevesa predvsem na območjih, kjer je bila stabilnost gozdov prizadeta že v preteklih ujmah. Bolj točni podatki o količini podrtega drevja bodo znani v prihodnjih dneh.
Vetrolom: na Gorenjskem padlo za 70 kubičnih metrov dreves. Novinar: Domen Anderle. Video: Planet.
Močan veter je v ponedeljek po Koroški največ težav povzročal na območju občin Podvelka, Muta, Mežica in Mislinja. Veter je razkril nekaj streh in podiral drevesa ter posledično oviral promet, težave pri oskrbi z elektriko so bile na nekaterih območjih v Radljah ob Dravi in Mežiški dolini, poroča STA.
Tokratni močan veter je, kot kaže, prizanesel gozdovom na Koroškem. Ni pa bilo tako v vetrolomih decembra 2017, ko je bilo na Koroškem poškodovanih več kot 390 tisoč kubičnih metrov lesa, in v vetrolomu oktobra 2018, ki je na Koroškem poškodoval 140 tisoč kubičnih metrov drevja, največ na območju krajevne enote Črna na Koroškem, skoraj 110 tisoč kubičnih metrov, sklene STA.
Po prvih ocenah Zavoda za gozdove Slovenije je zelo poškodovanega za približno 140 tisoč kubičnih metrov drevja, od tega največ smreke. Zaradi grožnje nadaljnjega razvoja lubadarja se mora sanacija čim prej nadaljevati.
Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki opravlja tekoče posle, si je ogledala poškodovane gozdove med Brnikom in Kranjem, kjer je škoda največja. Prva ocena je, da je na tem območju padlo za približno 50.000, na celotnem območju Gorenjske pa za okoli 70.000 kubičnih metrov drevja, medtem ko se celotna količina padlega drevja v minulem tednu ocenjuje na približno 100.000 kubičnih metrov.
Ministrica se je odpravila tudi na ogled škode na Celjskem, od koder pa so, kot je poudarila, danes podatki nekoliko bolj spodbudni, kot so pričakovali, saj škoda ni zajela večjih površin, temveč so padala le posamezna drevesa. "Glede na to, da smo pričakovali, da bo ponedeljkov vetrolom pustil veliko hujše posledice v gozdu, kot so danes ocenjene, ta škoda vendarle ni tako huda," je dejala.
1