Ponedeljek, 3. 11. 2025, 4.00
17 minut
Gasilski duh v Rovtah še kako živi, na vaje hodi kar 90 otrok: "Če nisi pri gasilcih, nisi Rovtar" #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,87
V oktobru, mesecu požarne varnosti, na našem portalu gostimo gasilke in gasilce, "srce skupnosti in steber naše varnosti", kot je ob njihovem mesecu dejala predsednica države Nataša Pirc Musar. V naši mesečni rubriki smo tako že spoznali delo več poklicnih gasilk in gasilcev Gasilske brigade Ljubljana, tokrat pa smo se odpravili v Rovte nad Logatcem in spoznali še delovanje mladih gasilk tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. Dekleta so predstavila svoje društvo in vloge, spregovorila o intervencijah, tekmovalnih začetkih, ko so bile še brez prave opreme, ki so si jo lahko zagotovile s prodajo koledarjev, o emancipaciji v gasilstvu in gasilskem duhu, ki je tako kot v številnih slovenskih vaseh močno prisoten tudi v Rovtah. Pokomentirale so tudi večkrat slišan rek, da gasilci ne gasijo samo požarov, ampak tudi žejo, v zgornjem videoposnetku pa prikazale, kako so videti poziv, odziv in odhod na intervencijo.
Članic Prostovoljnega gasilskega društva Rovte je 42, vse od srednješolk do veterank. Mlajše članice, s katerimi smo se srečali v gasilskem domu v Rovtah, so aktivne predvsem kot mentorice, občasno se udeležujejo tudi tekmovanj. Med njimi je šest operativk, ki lahko sodelujejo pri intervencijah, redno se jih udeležujejo tri. "Da lahko postaneš operativka in greš na intervencijo, moraš opraviti kar precej tečajev, predavanj, prakse in izpitov. Šele potem postaneš operativni gasilec/gasilka in lahko greš na posamezne intervencije," nam na začetku pogovora pojasni Sonja Arhar, ki se je gasilkam pridružila leta 2011 in je ena aktivnejših članic.
"Za gasilstvo se zagotovo odločiš, ker bi rad pomagal sočloveku. Za operativo pa moraš usvojiti tudi kar nekaj znanja," pove Sonja Arhar.
Poleg tega, da je operativka, je tudi predsednica mladinske komisije v društvu in koordinira njihovo delo. "Poklicali so me in vprašali, ali bi bila mentorica, saj je primanjkovalo mentorjev. Takrat sem dobila eno ekipo s tremi mladinkami, ki se je že prvič uvrstila na državno tekmovanje v gasilskem kvizu. Sodelovala sem tudi v ekipi članic, ki je imela na začetku kar velik starostni razpon. Kasneje so se ekipi počasi pridružila še druga dekleta, s katerimi smo se družila tudi zunaj gasilskega doma, in sestavile smo ekipo. Skupaj se učiš, zabavaš in si v družbi," pove.
Na tekmovanja so se začela pripravljati sama, brez mentorjev
Patricija Jereb pove, da prvotna skupina rovtarskih gasilk ni imela mentorja, na tekmovanja so se dekleta pripravljala sama.
Dekleta so leta 2013 in še nekaj nadaljnjih let dosegala zavidljive rezultate. "S to ekipo deklet smo se uvrstile na vsa državna tekmovanja, na prvo leta 2013. Pretežno smo se udeleževale pokalnih tekmovanj, ki so se v večini izvajala na Štajerskem, in srečanj članic v Lazah pri Planini," pojasni Patricija Jereb, prav tako članica prvotne ekipe, in poudari, da so bile ene redkih gasilk, ki niso imele mentorjev, ampak so se za tekmovanja trenirale in pripravljale same.
"Za večino deklet je to res bila tekma, šport, me pa smo šle tja za zabavo, da smo se imele dobro, spoznale nove prijatelje in se česa novega naučile. Članice preostalih društev so na vsakem tekmovanju snemali in jim po koncu povedali, kaj morajo še izboljšati," dodaja Jereb. Da bi tudi one vedele, kaj počnejo dobro in kaj morajo še izboljšati, so se za pomoč obrnile na gasilce iz bližnjega Šentjošta.
Beti Corn Reven je opravila izpit za operativko in se udeležuje intervencij.
Nekaj deklet opravilo tečaj za operativko, da lahko sodelujejo na intervencijah
Poveljnik gasilskega društva jih je povprašal, ali bi se želele udeležiti tečaja za operativke. Ker je število tečajnikov omejeno, poveljnik skrbno določi, kdo se bo usposabljal za operativca oziroma operativko. Nekatere med njimi so se za tečaj odločile in ga tudi uspešno opravile.
"Najprej imaš tečaj za pripravnika oziroma pripravnico, tukaj je pretežno teorija. Potem si eno leto pripravnik, potem pa lahko opravljaš izpit za operativca oziroma operativko. Takrat imaš predavanja in veliko praktičnega usposabljanja, potem iz vsakega sklopa test ter izpit iz praktičnega dela," postopek usposabljanja za operativko, ki se lahko udeleži intervencije, opiše operativka Beti Corn Reven.
Gasilka Ana Trček
Sproži se aplikacija Fire App
Operativni gasilci in gasilke poziv na intervencijo dobijo prek aplikacije Fire App, kjer potrdijo, ali se je bodo udeležili ali ne. V gasilskem domu imajo ekran, s katerega je razvidno, kdo vse se bo udeležil intervencije. Izmed gasilcev, ki se udeležijo intervencije, določijo vodjo intervencije. To je običajno najbolj usposobljena oseba oziroma oseba z najvišjim činom. Prav tako vedo, s koliko vozili se bodo izvozili. Kar se da hitro se morajo obleči in izvoziti na intervencijo. "Vsako društvo ima glede na kategorijo določen čas, v katerem mora izvoziti na intervencijo," pojasni Ana Trček.
Gasilcev danes ne pokličejo le, ko gori. "Posredujemo tudi ob poplavah, neurjih, prometnih in drugih nesrečah, pri tehničnem reševanju, nudenju prve pomoči, iskanju in reševanju oseb ter ob potresih in drugih naravnih katastrofah," našteje Corn Reven.
V gasilskem domu imajo ekran, s katerega je razvidno, kdo vse se bo udeležil intervencije in koliko jih je.
"Ko greš na intervencijo, dela adrenalin, ne razmišljaš prav veliko, samo greš"
In kakšen je občutek, ko greš na intervencijo, kakšne intervencije vse ste že opravljale? "Takrat dela adrenalin, ne razmišljaš prav veliko, samo greš. Je pa res, da mi v naših krajih na srečo še nismo imeli zelo težkih intervencij. Smo pa za čas poplav leta 2023 šle pomagat na Koroško, leto prej pa gasit požare na Kras. V poplavah smo pomagale pri sanaciji, čiščenju. Dobil si lopato, samokolnico in si čistil. Ni bilo pomembno, ali si dekle ali fant," opiše Sonja Arhar.
Tečaj in izpit za operativko je opravila tudi mlajša članica Vita Turk.
"Pri nas pa smo imeli različne vrste požarov, pogosto pomagamo pri prenosu onemoglih oseb, v zadnjih letih pa vse pogosteje posredujemo ob močnejših neurjih, pri katerih pride do vdora meteorne vode ali poplave objektov, ter pri različnih drugih nesrečah," dodaja Corn Reven.
Poleg Arhar in Corn Reven ima tečaj za operativko opravljen tudi nekoliko mlajša članica Vita Turk. Za odhod na intervencijo se za zdaj še ni odločila, saj se še ne počuti povsem pripravljeno. "Malo me je še strah. Imam občutek, da stvari še ne znam dovolj dobro izpeljati. Za zdaj raje hodim na redne mesečne vaje," pove mlada gasilka.
Kako pa je z emancipacijo v gasilstvu? Vas kolegi obravnavajo enako? Ste enako pogosto poklicane na intervencijo? "Ja, vsekakor. Kapo dol predsedniku in vsem drugim moškim med člani PGD Rovte. Predsednik nam vedno poskusi zagotoviti vse, karkoli potrebujemo. Tudi na intervencijo smo poklicane, a mora vsaka sama pri sebi presoditi, ali se počuti zmožno udeležiti intervencije. Nikoli nas nihče ne sili, če ne želimo," povedo.
Operativki Sonja Arhar in Beti Corn Reven
Gasilske vaje v Rovtah obiskuje 90 otrok
Preostale gasilke so pretežno aktivne kot mentorice. "Ko sem jaz začela tekmovati, nismo imele mentorjev, zato se nam zdaj zdi ključno, da lahko me to ponudimo mlajšim," poudari Arhar. V Rovtah imajo namreč kar 90 otrok, ki obiskujejo gasilske vaje. Te imajo enkrat tedensko. Razdeljeni so v pionirje, mladince in pripravnike in so stari od šest do 18 let.
Z njimi se vsakoletno udeležujejo tekmovanja iz gasilske orientacije in kviza, Romanovega memoriala na Dobračevi, srečanja mladine, opravljajo tečaje za pionirje in mladince, odpeljejo jih na zaslužen gasilski izlet, vsake dve leti pa se udeležijo tudi občinskih gasilskih tekmovanj, kot sta tekmovanje CTIF in tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Če so uspešni, se uvrstijo še na regijska in državna tekmovanja.
Dekleta so mentorice mlajšim gasilcem.
Z rezultati mladih gasilcev so zelo zadovoljne. "Največji dosežek v zgodovini našega društva je bil, ko smo na državno tekmovanje za memorial Matevža Haceta peljali kar ti mladinske ekipe in eno pionirsko. V sklopu mladinskih tekmovanj smo odlični v gasilski orientaciji, saj so letos pionirke, lani pa pionirji dosegli odlično tretje mesto v državi, pripravnice pa so leta 2016 postale državne prvakinje," pove Arhar in doda, da imajo glede na to, da je toliko zagnanih mlajših gasilcev, težavo vsem zagotoviti opremo.
"Učiš se osnov prve pomoči, vozlov, krepiš motorične sposobnosti," našteje Jerica Cigale.
Osnove gasilstva so enake kot osnove, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju
Še pomembnejše od rezultatov na tekmovanjih je znanje, ki ga mladi gasilci in gasilke pridobijo skozi vaje in tekmovanja in ga potem znajo uporabiti v realnih življenjskih situacijah. "Velikokrat nam otroci povedo, kako so se s pomočjo gasilskega znanja odzvali v situacijah oziroma nevarnostih, ki so se jim pripetile. In kako so ponosni, kadar znajo v šoli že predčasno razložiti določeno temo, ki smo jo na gasilskih vajah usvojili že zelo zgodaj. To poplača vse prostovoljne ure, ki jih vložimo v učenje otrok, saj nam s tem dokazujejo, da delamo prav," pove Arhar.
"Ko si pionir, se z lahkoto uvajaš v gasilstvo, saj številne naloge in zadolžitve gasilcev spoznavaš skozi igro. Učiš se osnov prve pomoči, vozlov, krepiš motorične sposobnosti, ki jih potem potrebuješ za izobraževanje operativca, seveda pa ti prav pridejo tudi za vsakdanje življenje," še pojasni Jerica Cigale.
"Ati in brat sta gasilca, zato sem se še sama odločila iti med gasilce. To je brezplačna popoldanska dejavnost, pa še z vrstniki se družiš zunaj šole. Ker sem si tudi v nadaljevanju želela biti del gasilk, sem se odločila še za mentorstvo," pove Vita Turk.
Urška Hodnik
"H gasilcem sem se priključila v drugem razredu. To je bilo priljubljeno, potem pa sem ostala, saj je bila med dekleti dobra energija, in tako sem zdaj tudi mentorica," pravi Urška Hodnik.
"Tudi jaz sem se gasilkam pridružila zelo zgodaj, zdaj pa se mi zdi, da če nisi pri gasilcih, nisi Rovtar. Jaz imam veliko obveznosti zunaj šole in mi je hudo, ker bi bila rada tudi tukaj. Če ne bi bila pri gasilkah, bi se počutila, kot da mi nekaj manjka. Zelo rada sem tukaj," je dejala Monika Skvarča.
Katjuša Marolt
"Enkrat sem se odločila in zdaj mi je tako fino, da si ne predstavljam, da bi nehala. Rada delam z otroki," pove Katjuša Marolt.
Klara Istenič
"H gasilkam sem začela hoditi pretežno zaradi družbe, pravzaprav me je prepričala prijateljica. Potem pa ostaneš zato, ker čutiš pripadnost ekipi, kraju in ljudem, ki potrebujejo našo pomoč," je dejala Klara Istenič.
Vaje v novem gasilskem domu so jim v posebno zadovoljstvo
Vsako tretjo soboto v mesecu imajo skupaj s člani v domačem društvu redno mesečno vajo, občasno pa tudi sektorsko vajo s preostalimi društvi. Sodelujejo tako članice kot člani. "Na mesečnih vajah se vedno pokrije eno področje in se zanj pripravi scenarij. Na primer imeli smo nesrečo v jami, kjer smo morali prakticirati vrvno tehniko in prvo pomoč," pove Corn Reven, Ana Trček pa poudari, da sledijo temu, da v vajo vedno vključijo kakšno drugo tehniko.
Še posebej zadovoljni so, da imajo nov, prostoren in sodobno opremljen gasilski dom. To je, kot povedo dekleta, uspelo zaradi volje in povezanosti krajanov. "V starem domu smo pozimi, preden smo imeli vaje, morale skidati sneg pred garažo, da smo sploh lahko odprle vrata, šele nato smo lahko začele z vajami. Šele zdaj, ko imamo nov dom, vemo, kako nam je bilo prej težko," se spominja Arhar.
Mlajše članice PGD Rovte
Poleti veselica z operativnimi igrami, oktobra gasilska zabava in dan odprtih vrat
Vsako leto gasilske skupaj s člani priredijo tudi gasilsko veselico, zadnjih nekaj let kar tri. "Eno poleti organiziramo v PGD Rovte, drugo člani podružnične enote Petkovec, potem pa imamo še gasilsko zabavo konec oktobra," pove Corn Reven.
Pred začetkom poletne veselice v Rovtah organizirajo gasilski reli, t. i. operativne igre, na katere so vabljena društva gasilske zveze in druga sosednja društva. "Po Rovtah so postavljene točke, na katerih ekipe na najboljši mogoči način poskušajo izpeljati vaje. Sodniki na zabaven način ocenjujejo izvedbo vaj oziroma gasilske spretnosti operativnih enot," še pojasnita Arhar in Corn Reven. Poleg tega v mesecu požarne varnosti organizirajo dan odprtih vrat, na katerem obiskovalcem predstavijo društvo in delovanje prostovoljnega gasilskega društva.
Imajo nov, sodobno opremljen gasilski dom.
O gasilcih, ki gasijo žejo: "Veselica vsekakor ne pomeni vsesplošnega popivanja"
Prav na veselicah se gasilke in gasilci tudi poveselijo. Pa v družbi še vedno velja prepričanje, da ne gasijo le požarov, temveč tudi žejo, ali se je to vendarle spremenilo in jih je družba začela bolj ceniti, drugače gledati nanje? "Mislim, da ljudje delo gasilcev kar cenijo, še posebej po silovitih poplavah leta 2023," meni Patricija Jereb.
"To, da gasilci ne gasijo požarov, temveč tudi žejo, izhaja iz neke tradicije. Gasilci so znani po tovarištvu in skupnem duhu. Po vajah in intervencijah se pogosto družijo, da razbijejo napetost. Vendar to ni uradni del njihovega dela, ampak kulturni del gasilstva, ki povezuje ljudi in krepi ekipo. Velika povezava s tem pa so tudi gasilske veselice. Gasilci so zelo velika skupnost (cca 160.000) in so v številnih krajih nosilci družabnega življenja. Ker so prostovoljci, se morajo za svoje delovanje v veliki meri finančno sami podpirati – in veselice so eden glavnih načinov, da zberejo sredstva za nakup nove opreme, obnovo vozil, gasilskega doma ipd. Tako gasilske veselice niso le zabava, ampak kombinacija druženja, tradicije in podpore prostovoljnemu delu," meni Arhar. "Veselica vsekakor ne pomeni vsesplošnega popivanja," dodaja Ana Trček.
Poleg tega je na veselicah in drugih dogodkih poskrbljeno za varnost, zanjo pa skrbijo prav gasilci – člani kot redarji, članice kot bolničarke.
Gasilska oprema PGD Rovte
S prodajo koledarjev zbrale za novo gasilsko opremo
Leto končajo z izdajo gasilskega koledarja, z razdeljevanjem katerega zbirajo prostovoljne prispevke. Pred leti so dekleta izdale svoj koledar. "V našem društvu res nismo bile dobro opremljene, zato smo prvo leto s prodajo koledarjev zbirale zase, za novo gasilsko tekmovalno opremo, višek smo predale društvu, naslednje leto pa za nov gasilski dom," povedo. "Spomnim se, kako smo doma vadile z železnimi ključi za spajanje gasilskih cevi, na tekmovanju pa smo dobile aluminijastega, s katerim smo težko rokovale, saj ga nismo bile navajene," je s spominom sklenila Arhar.
