Nedelja, 26. 10. 2025, 14.55
5 ur, 42 minut
Simulacija eksplozije v Heliosu: evakuirali več kot tristo zaposlenih, deset jih pogrešajo #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,65
"Ob 13. uri smo prejeli obvestilo, da se je zgodila večja nesreča v smolarni v podjetju Helios Kansai. Evakuirali so 364 zaposlenih ter ugotovili, da je bilo deset pogrešanih, ki so jih tudi našli, žal pa je ena oseba umrla. Z vsemi svojci sočustvujemo in jim izrekamo sožalje. Zgodila se je eksplozija v smolarni," se je glasilo prvo poročilo gasilske in reševalne vaje Domžale 2025, ki so jo tamkajšnje pristojne službe izvedle v oktobru - mesecu požarne varnosti. Kljub temu, da smo vedeli, da gre za vajo, smo se podali na teren in od pristojnih skušali kar se da hitro dobiti prave informacije, ki so pri tovrstnih nesrečah ključne za širšo javnost. Kaj smo izvedeli, kako je potekala komunikacija in kakšna je bila končna ocena vaje, si preberite v spodnjih vrsticah.
Oktober je mesec požarne varnosti, v katerem Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije, Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev in Slovenskim združenjem za požarno varstvo ozavešča prebivalce o pomenu preprečevanja požara in ravnanja ob požaru. Posamezne organizacije v tem mesecu izvedejo najrazličnejše gasilske in reševalne vaje, s katerimi se tako reševalne ekipe kot prebivalci pripravijo na ustrezno ravnanje ob morebitnih požarih, nesrečah in drugih dogodkih.
Osrednja tema letošnjih vaj je evakuacija ob požaru, s poudarkom na hitrem in varnem umiku. Nadeli so ji slogan Požar ne čaka – pomembna je sekunda vsaka. Poznaš evakuacijsko pot?, s katerim želijo spodbuditi ljudi, da razmislijo o tem, kako bi ob požaru oziroma drugi nesreči pravočasno in varno zapustili stavbo.
Eksplozija v podjetju Helios
Da bi preverili odzivnost podjetja, torej direktorja in drugih pristojnih v podjetju, civilne zaščite, gasilskih društev, zdravniških služb in drugih pristojnih za posredovanje v izredni situaciji, so v petek evakuacijsko vajo izvedli tudi v kemičnem podjetju Helios v Domžalah, kjer bi vsak izreden dogodek imel vpliv na lokalno okolje.
Manj kot pet minut po 13. uri so gasilska vozila odšla na intervencijo. Vodja intervencije je na vhodu v podjetje Helios sprejemal gasilce in usmerjal vozila posameznih gasilskih društev.
Scenarij je predvideval, da se je v podjetju v obratu umetnih smol zgodila eksplozija. V vaji so sodelovali izvajalci javne gasilske službe, Občinski štab Civilne zaščite, enote prve pomoči, Rod skalnih taborov Domžale ter druge organizacije in posamezniki, določeni v načrtu za izvedbo vaje, vključeni v zaščitno-reševalni sistem Občine Domžale, skupaj okoli 200 ljudi.
Ne glede na to, za kakšno vrsto večje intervencije bi šlo v podjetju Helios, je obvezno hitro in korektno obveščanje javnosti, okoliškega prebivalstva, saj bi eksplozija, požar in posledično izlitje tekočin imeli vpliv tudi na lokalno okolje, takoj pa je treba aktivirati tudi štab civilne zaščite. "Spremlja se dim, vsebnost dima, požarne vode, lahko bi prišlo tudi do kontaminacije ljudi," nam še pred začetkom vaje pojasni poveljnik CZR Domžale Matjaž Merkužič, ki je v omenjeni vaji bil vodja intervencije.
Podjetje Helios Kansai Domžale
Najprej smo informacije iskali v podjetju Helios
Prav z namenom, da se preveri, kako bi pristojni, torej podjetje Helios in CZR Domžale sodelovali medsebojno, z mediji in obveščali javnost, smo na teren nenapovedano prišli tudi mi in poskušali izvedeti, kaj se dogaja.
Najprej smo odšli na lokacijo nesreče, do podjetja Helios. Ustavili smo se pri vratarju, kjer je že bilo več evakuirancev, mimo pa so vozila tudi intervencijska vozila. Povedali smo, da smo dobili informacijo o nesreči, zato prosimo, da pokličejo direktorja oziroma osebo, pooblaščeno za obveščanje javnosti. Napotili so nas k drugemu vhodu, torej k drugemu vratarju. Tudi tam smo prosili enako. Vratar je dejal, da bo obvestil direktorja, ki bo prišel do nas. Po 15 minutah čakanja direktorja oziroma osebe, pristojne za komuniciranje z javnostjo, še ni bilo, zato smo se ponovno obrnili na vratarja. Dočakali smo ga v roku pol ure.
Kaj je o nesreči v Heliosu povedal direktor podjetja?Povedal je, da je v podjetju (v simulirani vaji) prišlo do eksplozije v obratu umetnih smol, na severni strani podjetja. "Poškodovanih je bilo deset ljudi, od teh eden na žalost smrtno. Vsi ostali zaposleni so se evakuirali, to pomeni 365 zaposlenih. Evakuirali so se v dobrih 15 minutah. Takoj, ko se je to zgodilo, smo zaradi obsega intervencije (vaje) evakuirali CZR, aktivirale so se tudi vse pristojne gasilske enote in lokalni štab Civilne zaščite. Gasilci so za zdaj še vedno tam," so bile prve informacije, ki nam jih je podal direktor podjetja Helios Peter Orbanič.
Kdaj ste bili obveščeni o nesreči (simulaciji nesreče) in kakšne so bile prve informacije, ki ste jih prejeli?
Prve informacije sem prejel od obratovodje, praktično nekaj sekund po tem, ko se je zadeva zgodila, kmalu zatem sem prejel tudi informacije iz CZR, ki so bili informirani. Tako da praktično v dobri minuti sem vedel, kaj se dogaja.
Obstaja nevarnost za okolje in prebivalce? Kako bi, če bi šlo za nevarnost za okolje, čim prej obvestili prebivalce?
Danes nevarnosti ni, saj gre samo za vajo. Smo pa danes simulirali tudi to, na kakšen način v takšni situaciji čim prej informirati ljudi. V primeru resnične nesreče bi okoliški prebivalci bili s tem takoj seznanjeni in bi znali ukrepati. Informacije gredo preko Centra za reševanje in štaba civilne zaščite. Da se to zgodi, je verjetnost izredno majhna, saj je naš sistem zaprt. To pomeni, da imamo možnost zaprtja in zajetja vseh tekočin oziroma požarnih vod.
V štabu smo prve informacije prejeli v roku petih minut
Takoj, ko smo prejeli informacije na Heliosu, smo odhiteli v štab civilne zaščite, ki je bil lociran nedaleč stran, v Centru za zaščito in reševanje Domžale, vse z namenom, da bi preverili, če bomo tudi tam prejeli enake informacije kot v podjetju. Mimoidočega gasilca na vratih smo pocukali za rokav in povprašali po informacijah. "Nisem pristojen za podajanje informacij. Pojdite v prvo nadstropje," nas je usmeril. Takoj, ko smo prišli po stopnicah, nas je sprejela članica civilne zaščite. Ko smo povedali, kaj želimo, je dejala, naj malo pričakamo. Minilo je slabih pet minut, nato je prišel zadolžen za komuniciranje z javnostjo, Marko Žagar, poveljnik Civilne zaščite Domžale.
Taborniki so v štabu skrbeli za hrano in pijačo za gasilce ter druge reševalne ekipe.
Kaj je o nesreči v Heliosu povedal poveljnik Civilne zaščite Domžale, pristojen za komuniciranje z javnostjo v štabu?"Res je, ob 13. uri smo prejeli obvestilo, da se je zgodila večja nesreča v smolarni v podjetju Helios Kansai. Evakuirali so 364 zaposlenih ter ugotovili, da je bilo deset pogrešanih, ki so jih tudi našli, žal pa je ena oseba umrla. Z vsemi svojci sočustvujemo in jim izrekamo sožalje. Zgodila se je eksplozija v smolarni. Vse nadaljnje postopke bodo vodile pristojne službe. Mi smo organizirali tisto, kar je za nas pomembno. Obveščali smo tudi prebivalce Občine Domžale, predvsem je bil ukrep to, da so zapirali okna, namreč požar je bil toliko omejen, da ni drugih razlogov, da bi jih morali evakuirati," so bile prve informacije, ki jih je podal Žagar.
Kakšni plini so v zraku, kam se širijo, so nevarni?
Glede na stabilno vreme, lahko rečemo, da ta plin oziroma dim, ki se širi, ni nevaren. To pomeni, da 500 metrov v radiju od smolarne, je ukrep ta, da zapirajo okna in da niso na prostem. Drugih ukrepov ni.
Je zaradi eksplozije prišlo do izlitja kakšnih tekočin v vodovodni sistem? Lahko prebivalci uporabljajo vodo?
Če je prišlo do tega, ko so gasilci gasili, so tudi zajeli odpadne vode, ki se črpajo in to pomeni, da se niso stekle v podtalnico in ni nevarno za naše okolje.
V štabu civilne zaščite je bila prisotna tudi županja Občine Domžale Renata Kosec. Tudi pri njej smo preverili, kakšne informacije ima, kako je obveščena o nesreči.
Kaj je o nesreči v Heliosu povedala županja Domžal? "Tako, ko se je aktivirala številka 112, je 112 aktiviral tudi štab civilne zaščite, tako da smo bili hitro aktivirani. Je pa trajalo dobrih 20 minut, da so se štabovci dobili na Centru za zaščito in reševanje. Po podatkih naj bi prišlo do požara, zato je bila javna gasilska služba takoj aktivirana, odšla na lokacijo nesreče, začela z gašenjem, in kot mi je znano, je gašenje bilo uspešno oziroma je bil požar pogašen," je primer opisala županja Kosec.
Imate informacije o morebitnih poškodovanih?
Teh uradnih informacij še nimam. Na prizorišču je trenutno policija, ekipe prve pomoči, nujna medicinska pomoč, mislim, da je na poti iz Ljubljane tudi sodni izvedenec.
Obstaja tudi nevarnost za okolje, okoliške prebivalce?
Občane smo že začeli seznanjati, naj zaprejo okna.
Vsi vemo vse, ko smo v realni situaciji, se pa lahko zgodi marsikaj. Novice lahko uhajajo.
To so torej bili trije različni viri, pri katerih smo iskali informacije o nesreči. Vsi trije so bili relativno odzivni, saj smo jih prejeli v manj kot eni uri po sprožitvi sirene. Pri vnaprej organizirani vaji je to seveda mogoče, ko gre zares pa je podajanje informacij veliko večji izziv. "Kako hitro podamo izjavo, je zelo odvisno od dostopnosti okolja. Gremo pa tudi mi čez najrazličnejše tečaje kriznega komuniciranja. To imamo na centru Ig. Vse bolj se zavedamo, kako pomembno je komuniciranje z javnostjo. Saj veste, vsi vemo vse, ko smo pa v realni situaciji, se pa lahko zgodi marsikaj. Novice lahko uhajajo. Zato je prav, da mi določimo in rečemo: izjavo bomo imeli čez pol ure, čez dve uri in tako naprej," je še pojasnil Žagar.
Več fotografij vaje si poglejte v spodnji fotogaleriji.
Kako hitro se v takšnih primerih, kot je danes, organizira izjava za javnost? "V prve pol ure je prva, krajša izjava, torej briefing. Če gre za večjo, obsežnejšo nesrečo pa javnost obveščamo približno na vsako uro in na koncu podamo obsežnejše poročilo," je dodal.
In kdo sploh lahko daje izjave za javnost? Pri podjetju direktor oziroma od njega pooblaščena oseba, pri štabu vodja intervencije - gasilski vodja intervencije ali štab civilne zaščite.
Namen je bil dosežen, nekaj pomanjkljivosti le v komunikaciji
Po končani vaji je na štabu, torej na Centru za zaščito in reševanje bil sklican še postroj ekip in analiza oziroma ocena vaje. "Vajo lahko ocenim kot uspešno izvedeno. Namen je bil dosežen. Izvedli smo evakuacijsko vajo v dveh različnih ustanovah - socialnovarstveni ustanovi in kemičnem obratu. Na obeh straneh je bilo sodelovanje zgledno. Če bi se na teh dveh lokacijah kdaj res zgodilo kaj hudega, me ni strah, da bi imeli kakšne posebej hude težave," je ocenil Merkužič.
Postroj po koncu vaje.
Opazil je sicer nekaj pomanjkljivosti. "Opazili smo pomanjkljivosti v naši komunikaciji. To bomo v kratkem času izboljšali. In sicer pri komunikaciji med posameznimi deležniki zaščite in reševanja na eni ter drugi strani. Osebe, ki so zadolžene za določene naloge pri zaščiti in reševanju danes ni bilo na lokaciji - so službeno ali bolniško odsotni. V takšnem primeru je treba znotraj ustanove najti osebo, ki jo nadomešča. Danes je bila vaja, pa smo imeli določen izziv, v realni situaciji bi bil ta izziv še večji. Dejstvo pa je, da smo vse te izzive, ki so nastali v času same vaje/intervencije, uspešno rešili," je še navedel.
Dodal je tudi, da je prednost pri teh dveh vajah bila dobro poznavanje lokacij in podjetij. "Reševalne ekipe so že dobro poznale obe podjetji - lokacijo, vse vhode, izhode, nevarnosti, ki pretijo nanje, tehnologijo ipd., še posebej Helios, saj je poklicna gasilska enota tam dnevno prisotna," je povedal Merkužič, Žagar pa dodal: "V štabu nas je vedno 12 in en strokovnjak je vedno tudi v tem primeru iz podjetja Helios Kansai. To je gospod Podobnik, ki ima vse kemijske dokumente in civilno zaščito opozarja, do česa lahko pride."
Poveljnik CZR Domžale Matjaž Merkužič je bil v vaji v podjetju Helios vodja intervencije.
Ste zadovoljni z reakcijskim časom prihoda na lokacijo? Je na teren izvozilo dovolj reševalnih služb? "Vedno je tako, da v takšnih primerih takoj preidemo v tretjo stopnjo alarma, kar pomeni, da je v trenutku aktivirana kompletna javna gasilska služba. Ta v Domžalah šteje eno poklicno enoto in 14 prostovoljnih gasilskih društev. Danes je bilo 189 vadbencev, od tega 160 predstavnikov javne gasilske službe. Na lokacijo smo jih uspeli dobiti v 15 minutah, ker je bila vaja in so gasilci zanjo vedeli. Če bi šlo za resnično situacijo, bi bil ta čas za pet do deset minut daljši, zagotovo pa bi tudi v realni situaciji lahko na teren dobili 120 gasilcev. To smo dokazali že pred desetimi leti, ko se je tukaj v tem obratu zgodil resničen dogodek in je na teren v 15 minutah prišlo na lokacijo sto gasilcev," meni Merkužič.
Gasilci ne evakuirajo, temveč rešujejo
Ob koncu so nas opozorili še na eno pomembno informacijo. Kljub temu, da so tokratno evakuacijsko vajo izvedle gasilske službe, ta sicer ni v njihovi pristojnosti temveč v pristojnosti ustanov, npr. podjetij, šol, domov itd. "Ko se nekaj zgodi, so v teh objektih osebe, ki so zadolžene za gašenje začetnih požarov in usposobljene, da osebe na varen način spravijo ven iz stavbe. Ko pride gasilska služba, pa ne govorimo več o evakuaciji, ampak reševanju. Tiste, ki se niso uspeli evakuirati, moramo mi rešiti," pojasni poveljnik CZR Domžale Merkužič.
Prav zato so v vseh objektih enkrat letno dolžni izvesti vajo evakuacije. Da bodo na morebitne nesreče bolje pripravljeni, za pomoč pri izvedbi vaje prosijo gasilske službe. "Seznanimo jih z osnovami gorenja, gašenja in načinom evakuacije. S tem ko jih naučimo, kako odreagirati, imamo mi posledično manj dela, ko pridemo na izreden dogodek in situacija se lahko izteče veliko bolj pozitivno, kot bi se, če tega ne bi znali in vedeli," še pojasni.
Gasilske službe večkrat pomagajo pri organizaciji evakuacijske vaje v različnih ustanovah, vse zato, da bi ljudje v morebitnih nesrečah znali čim bolje odreagirati, si sami pomagati in bi s tem olajšali delo gasilcem.
S tem ko civilna zaščita z ustanovami izvede vajo, je tudi sama bolje pripravljena na morebiten resničen izredni dogodek. "Spoznamo objekt, vemo, kje so vhodi, kje bomo postavili avtomobile, vemo točno, s kom bomo sodelovali. Malo se že spoznamo in potem je v resnični intervenciji lažje sodelovati," je še dodal Merkužič.
Vsekakor je petkova vaja vsem udeleženim stranem prinesla nova znanja, izkušnjo, veščine in še boljšo pripravljenost na morebitno resnično nesrečo, mi pa sklenemo z željo, da naj tudi v prihodnje ostane le vaja.
