Sreda, 7. 8. 2019, 4.00
4 leta, 8 mesecev
"Dlje kot 150 metrov od obale plavalci nimajo česa iskati"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,04
5
Sidranje je dovoljeno povsod, kjer ni prepovedano, to pa je tam, kjer je uprava to pred tremi leti označila s posebnimi plovki. Zasidrajo se lahko na razdalji 150 metrov od obale.
Med kopanjem na slovenskih neurejenih morskih kopališčih lahko večkrat opazimo plovila kapitanije. Med drugim preverjajo tudi, ali ljudje spoštujejo pravila in plovil ne sidrajo preblizu plaži, ter tudi to, da plavalci ne plavajo predaleč. Že tretje leto razdaljo, do katere se obali lahko približajo čolni, določajo plovki, plavalci pa se lahko od obale oddaljijo do 150 metrov. Kazen za kršenje pravil - tako plavalcev kot čolnov - je 400 evrov, letos so naloge napisali 15 upravljavcem plovil.
Od 15. junija do 31. avgusta Uprava Republike Slovenije za pomorstvo kontrolo na morju opravlja z dvema čolnoma, preostale mesece v letu pa z enim. Aktivni sta jutranja in popoldanska, piranska in izolska ekipa. Letos so od 1. junija izdali že 15 plačilnih nalogov zaradi sidranja preblizu obale, zaradi plovbe preblizu obale so izdali tri plačilne naloge.
Uprava za pomorstvo ima na slovenski obali 22 zaposlenih, pristojni so tudi za pomoč pri reševanju in registracije čolnov. Nadzor izvajata piranska in izolska ekipa v dveh izmenah po 12 ur. V izmeni delata po dva člana – eden je za akcije iskanja in reševanja, drugi za pristaniški promet, skupaj za ta del skrbi osem oseb, dve sta v rezervi.
Vsak dan in ves čas na morju nadzor izvajata dva čolna
Imajo štiri plovila. Nadzor najpogosteje opravljajo z oranžnim čolnom s kabino in s sivim gumenjakom. Oba sta označena z državno zastavo in z zastavo modre barve s prekrižanimi belimi sidri, kar pomeni, da gre za upravo za pomorstvo, za sektor kapitanije, nosijo oznako SAR, pove Aljoša Besednjak, vodja oddelka za pristaniški promet.
"Ta dva čolna sta ves čas in vsak dan na morju, razen kadar gre za kadrovsko stisko, takrat se lahko zgodi, da izpluje samo eden. Prisotni smo, kolikor je mogoče, vsak postopek pa zahteva svoj čas. Vsi nas kličejo in moramo se odzvati," pojasni Besednjak.
Že tretje leto plavalce od čolnov ob plažah ločujejo plovki
Kot pravi, je sidranje dovoljeno povsod, kjer ni prepovedano, to pa je tam, kjer je uprava to pred tremi leti označila s posebnimi plovki. Porazporedili so jih po vsej obali, in sicer povsod, kjer je uprava presodila, da je največ plavalcev zunaj urejenih kopališč, urejen je tudi dostop do obale, kjer se lahko ljudje izkrcajo s čolna.
"Če kakšen čoln zaide v to območje, je to običajno tujec, ki omejitev ne pozna, a letos smo na vse plovke namestili tudi opozorilne znake, ki opozarjajo, da je sidranje znotraj označenega območja prepovedano. Vsak se sicer znajde po svoje in imamo tudi takšne iznajdljivce, ki sidro odvržejo nekaj metrov pred plovkom, pa ga nato nekoliko odnese navznoter, a ta plovila načeloma pustimo pri miru, ker tehnično sidra niso odvrgli znotraj območja," je dejal Besednjak.
S plovki je označen tudi del plaže ob Debelem rtiču.
Območja, označena s plovki:- okoli rta Seča v Portorožu – od kampa Marina proti kanalu svetega Jerneja;
- pod pomorsko šolo;
- od piranske cerkve do Fiese, izvzeto je območje naravnega kopališča, ki sledi;
- pas se nadaljuje od Hotela Barbara mimo Pacuga in skoraj do Salinere;
- pod hoteli Krka v Strunjanu do območja, kjer se začne Mesečev zaliv;
- od zalivčka pri rtu Ronek do začetka San Simona;
- okoli rtiča Petelin v Izoli;
- od Rexa do Žusterne;
- dva dela sta še okoli Debelega rtiča;
- pred Ankaranom, kjer sta tako imenovana študentska plaža in Gradisov pomol.
Neusklajena pravila okoli Debelega rtiča
Od 250 do 400 metrov širok pas ob obali Debelega rtiča med zalivoma Valdoltra in Sveti Jernej je del Krajinskega parka Debeli rtič in po občinski uredbi je tudi v tem delu prepovedano sidranje. Uprava za pomorstvo je na določenih delih plovke postavila tudi ob tej obali, in sicer bližje. Opozori oziroma kaznuje le tiste, ki so znotraj tega pasu, ne pa tudi tistih, ki so v nedovoljenem pasu, ki ga določa občinski odlok.
"Kar zadeva občinske odloke, zanje nismo pristojni. Izjema je naravni park Strunjan, ki je ustanovljen z uredbo, park na Debelem rtiču pa je ustanovljen z občinskim odlokom. V njem so tudi zapisali, da nadzor izvajajo pomorski inšpektorji, kar ni res, izvajajo ga pristaniški nadzorniki. O tem se bo moralo ministrstvo dogovoriti z lokalno oblastjo," pojasnjuje Besednjak.
Kršitelje občinskega odloka bi lahko oglobilo občinsko redarstvo, a tega nadzora še nimajo vzpostavljenega, redarstvo namreč nima svojega čolna.
Jakop meni, da je nadzora na posameznih delih slovenske obale še vedno premalo. Najbolj problematična se mu zdi tako imenovana "policijska plaža" pri naselju nekdanjih policijskih hišic na Debelem rtiču. Tam naj bi se plovila zelo pogosto zasidrala preblizu plaži.
Plavalec lahko plava največ 150 metrov od obale
Po zakonu o varstvu pred utopitvami se lahko plavalec oddalji do 150 metrov od obale. Če gre dlje, ga lahko uprava oglobi s 400 evri, a takšne globe še niso izrekli, saj zaleže že opozorilo.
"Kot plavalec se je težko orientirati, koliko od obale plavaš. Tudi plovki niso vsi 150 metrov od obale – nekateri so postavljeni na daljši razdalji, drugi bližje. V takih primerih ne sankcioniramo in plavalce le opozorimo, oni pa to upoštevajo in se vrnejo nazaj proti obali," pojasnjuje Besednjak, ki se ne spomni, da bi že kdaj oglobili plavalca.
Če plavalec, ki bi ga želeli oglobiti, ne bi razkril svojih osebnih podatkov, bi ga vkrcali na plovilo in poklicali policijo za asistenco pri identifikaciji, pojasnjuje Besednjak.
Kot nekdanji reševalec iz vode navtik in inštruktor tečajev za voditelja čolna Ambrož Jakop meni, da plavalci 150 metrov od obale nimajo česa iskati, saj jih tam nihče ne bo mogel rešiti.
"Kopalci se morajo zavedati, da so za čolne nevidni"
Kot nekdanji reševalec iz vode navtik in inštruktor tečajev za voditelja čolna Ambrož Jakop meni, da plavalci 150 metrov od obale nimajo česa iskati, saj jih tam nihče ne bo mogel rešiti. Spominja se primera, ko je pred kratkim na Hrvaškem dekle plavalo 300 metrov od obale, sam je potapljača srečal 500 metrov od obale, kar je izjemno nevarno.
"Kopalci se morajo zavedati, da so nevidni. Ko se gumenjak pelje počasi in ima dvignjen sprednji del, plavalca ne vidi. In če se plavalci potapljajo, morajo imeti tudi nekaj nad sabo, saj morajo navtiki tudi nekje priti do obale, njim pa tudi priporočam, naj ne vozijo prehitro. Kjer so kopalne vode, je primerna hitrost zelo počasna. Vozijo naj se s tremi, maksimalno štirimi vozli, pa še to je prehitro, takšna je običajno omejitev tudi na Hrvaškem. Poleg tega morajo biti zelo pozorni in imeti oči na pecljih," pravi Jakop, ki je prepričan, da marsikateri plavalec ne ve, da lahko plava le do 150 metrov od obale, in dodaja, da so navtiki pri tem absolutno močnejši in morajo še toliko več pozornosti nameniti varnosti.
Kako je s plavanjem okoli plovil, ki so zasidrana dlje od obale
Če sidranje ni dovoljeno bližje kot 150 metrov od obale, plavalci pa dlje od te razdalje ne smejo, tudi plavanje okoli zasidranih čolnov, ki se na morje odpravijo prav s tem namenom, ni dovoljeno.
"Teoretično, če je čoln zasidran 100 metrov od obale (to je mogoče, kjer so plovki bližje obali, op. a.), ni težav, v primeru, ko je čoln dlje od obale, pa bi lahko izdali tudi globo, ker zakon predvideva le plavanje na urejenem kopališču," pojasni Besednjak, a tega še niso storili. Običajno se plavalci, ki gredo v vodo s plovila, vsi zadržujejo v njegovi neposredni bližini.
Take gneče, kot je bila nekoč, čisto ob obali zdaj ni več, meni Besednjak. Spominja se, da se je nekoč v Mesečevem zalivu zasidralo tudi po 30 plovil, čeprav je tam sidranje strogo prepovedano.
Prometa s čolni je letos manj
Med tednom je pod Belvederjem na celi dolžini od San Simona do zalivčka pred rtom Ronek do 50 plovil, redko več. Ob koncih tedna jih je tudi okoli 100. Tu je ob plaži zasidranih največ plovil.
Gneča na tem delu ni več takšna, kakršna je bila nekoč. "Morda so se letos odprle tudi druge destinacije, ki so bile do zdaj zaprte, in ljudje hodijo dlje. Zdi se mi, da je letos manj gostov na Obali, manj jih je tudi s plovili. Ob koncu tedna so to bolj ali manj domačini in počitnikarji, na te točke pa pridejo tudi tujci, predvsem Italijani," pove Besednjak.
Italijanov s čolni je manj zaradi zaostrenih pravil
Tudi vsi tujci, ki s čolnom priplujejo v slovensko morje, morajo imeti od lani obvezno izpit za čoln. Besednjak meni, da je tudi zato letos pri nas manj Italijanov, ki jih je bilo sicer vsako leto veliko.
V sosednji Italiji je ureditev nekoliko drugačna kot pri nas. Za čolne, ki so dolgi do sedem metrov, in motorje do 40 konjskih moči v primerjavi s slovenskimi voditelji ne potrebujejo izpita, poleg tega čolnov dolžine do 10 metrov od leta 1995 nimajo več vpisanih.
"Naslednje leto bo plovba pri nas za Italijane še strožja, saj bodo morali imeti poleg obveznega izpita tudi oni obvezno registriran čoln. Trenutno jih le opozorimo. Že s tem, ko morajo imeti izpit za čoln, se je dotok italijanskih gostov bistveno zmanjšal in so ti, ki prihajajo, pri nas z večjimi plovili in večjimi jadrnicami, kjer to ni vprašanje," pravi Besednjak.
Med tednom je pod Belvederjem na celi dolžini od San Simona do zalivčka pred rtom Ronek do 50 plovil, redko več. Ob koncih tedna jih je tudi okoli 100. Tu je ob plaži zasidranih največ plovil.
Zanimanje za opravljanje izpita za vaditelja čolna vsako leto večje
Zanimanje za pridobitev izpita za voditelja čolna je veliko in v podjetju Ambroža Jakopa, predavatelja, ki tečaje in izpite prireja skupaj s partnerji, menijo, da je vsako leto večje, sicer pa je letno vseh v Sloveniji od 4.000 do 4.500. Pri njih izpit opravlja okoli 1.500 kandidatov.
Kot pravi Jakop, se že tretje leto število kandidatov pri njih veča, vsak mesec dodajajo več terminov, učilnica je bolj polna. Na izpitih se kandidati dobro seznanijo z omejitvami, ki veljajo na slovenski obali, predavatelj doda tudi praktične nasvete za plovbo na Hrvaškem.
Supi se lahko od obale oddaljijo največ 1.000 metrov.
Osnovne omejitve oddaljenosti od obale, ki jih morajo upoštevati voditelji čolnov:- plovila se lahko obali približajo do razdalje, ki je označena s plovki;
- neurejeni plaži se lahko plovila približajo na razdaljo 150 metrov;
- čolni, ki ne glisirajo, morajo biti od obale oddaljeni najmanj 200 metrov;
- čolni, ki glisirajo, morajo biti od obale oddaljeni najmanj 250 metrov, ob tem je glisiranje definirano kot drsenje po vodni gladini;
- neregistrirani čolni se lahko od obale oddaljijo največ 1.000 metrov, sem spadajo tudi kanuji, kajaki, surfi, kajti, supi in podobno;
- vodni skuterji se lahko vozijo najmanj 250 metrov od obale, od nje pa se lahko oddaljijo največ dva tisoč metrov, ne smejo izpluti ponoči, torej so lahko na morju le od sončnega vzhoda do zahoda in v normalnih vremenskih razmerah, obvezen je rešilni jopič, potrebujejo pa tudi najmanj opravljen preizkus znanja za upravljanje čolna.
5