SiolNET. Novice Slovenija
8,91

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj je morje slano?

8,91

termometer

morje
Foto: Getty Images

Da je morje slano, je samoumevno dejstvo, s katerim se ne ukvarjamo preveč, ko se med počitnikovanjem namakamo v njem. A odgovor je precej kompleksen in ga verjetno pozna le malokdo. Kakšen je, smo preverili pri slovenskem strokovnjaku s področja oceanografije Vladu Malačiču. 

morski pes Novice Morski psi v Jadranskem morju: se jih moramo bati? #video

Najpogostejši hudomušni odgovori na največkrat otroško radovednost, zakaj je morje slano, so starševski odgovori tipa "Zato, ker ga je bog posolil" ali pa "Ladja, ki je prevažala sol, je potonila in posolila morje", nekateri imajo še bolj fantastično domišljijo in zaključijo, da je "nekdo iz helikopterja stresel sol v morje".

V resnici ne bog ne človek nimata nič s tem. 

Morje je postalo slano zaradi treh naravnih pojavov

Vse naravne vode so slane - nekatere bolj, druge manj. Soli, ki jih najdemo v morju, so prisotne tudi v navadni pitni vodi, vendar v izredno majhnih koncentracijah, zato jih ne zaznamo.

Slanost tvorijo ionske reakcije med natrijem in klorom. "55 odstotkov soli v morski vodi je kloridov (najde se tudi nekaj bromovih in jodovih ionov), 30 odstotkov natrijevih, osem odstotkov je sulfatnih in štirje odstotki so magnezijevi ioni," o kemični sestavi pripoveduje Malačič.

slanost morja Foto: Getty Images

Kot pojasnjuje strokovnjak na področju fizikalne oceanografije obalnih voda z Nacionalnega inštituta za biologijo Vlado Malačič, na slanost morja vplivajo predvsem trije dejavniki:

  1. Padavine in vreme: "Padavine pronicajo skozi zemljo in kamnine, pri čemer raztapljajo tudi nekatere minerale," pojasnjuje strokovnjak in dodaja, da gre v tem primeru za proces preparevanja kamnin in zemlje na kopnem. Voda na kopnem skupaj z vetrovi in sončnim segrevanjem bistveno pripomore k preperevanju kamnin. Reke in potoki pa te minerale odnesejo v morje. Skozi obdobje 300 milijonov let so se soli kopičile v morjih, ki so sčasoma postala slana. 
  2. Hidrotermalni globokomorski izviri: Spoznanja zadnjih nekaj desetletij kažejo tudi na pomen tako imenovanih hidrotermalnih globokomorskih izvirov na vrhovih podvodnih grebenov na dnu oceanov. "Morska voda pronica skozi kamnine pod dnom oceanov, tam postaja toplejša, zato raztaplja minerale kamnin in se vrne v obliki izvirov v ocean. Podane so ocene, da bi voda vseh oceanov lahko pronicala skozi dno okoli 10 milijonov let," pravi strokovnjak na področju oceanografije obalnih voda.
  3. Podvodni izbruhi vulkanov: Deloma je ta pojav po mehanizmu podoben kot pri globokomorskih izvirih, vendar s to razliko, da v tem primeru morska voda reagira (raztaplja) vroče kamenine, ki potem izbruhnejo v ocean," dodaja Malačič. 

globokomorski gejzir Foto: Getty Images

Slanost oceanov enaka že stotine milijonov let

"Slanost oceanov je bolj ali manj stalna že vsaj stotine milijonov let, kar pomeni, da ni pričakovati, da bi se na globalni ravni slanost kaj spremenila," še pravi Malačič. 

slano morje Foto: Getty Images

"Raztopljene soli se izločajo iz morske vode s tvorbo novih mineralov na dnu oceanov in to se dogaja vedno z enako hitrostjo. Tudi tridesetletna opazovanja slanosti na Jadranu ne kažejo bistvenega povišanja slanosti, kar pa seveda ne velja za temperaturo morja," doda sogovornik. 

Obstaja jezero, bolj slano od morja

Med najbolj slanimi morji je Mrtvo morje, ki je kar devetkrat bolj slano od Jadranskega. Od morja so bolj slana tudi nekatera jezera - predvsem tista, ki nimajo iztekanja, kot je recimo Veliko slano jezero v ZDA.

"Pri takih jezerih je vzpostavljeno ravnovesje med pritekajočo vodo in izhlapevanjem. Slednje odstranjuje zgolj sladko vodo in se tako sol v jezeru kopiči," pojasnjuje. 

Veliko slano jezero leži v zvezni državi Utah. Veliko slano jezero leži v zvezni državi Utah. Foto: Getty Images

Severni Jadran, kamor spada tudi 43 kilometrov slovenske obale, je povprečno slan. "Slovensko morje ne velja za zelo slano. Najvišja kadarkoli izmerjena gostota slanosti na Jadranu pa je bila izmerjena prav v slovenskih vodah, in sicer na dnu v koprskem zalivu. Takrat je bila slanost na morskem dnu okoli 38,5, kar pomeni 38,5 gramov soli v enem kilogramu morske vode." 

Za primerjavo - povprečna slanost oceanov je 35,8. Več kot 90 odstotkov morske vode pa ima slanost v intervalu med 34 in 36. Na vprašanje, ali na slanost morja vpliva tudi onesnaženost morskih voda, pa strokovnjak Malačič odgovarja, da ne. 

Jadransko morje Novice Naše morje je letos hladnejše od povprečja, a daleč od rekordov

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin