Petek, 1. 3. 2019, 10.14
5 let, 1 mesec
Argument
Ali evtanaziji sploh še lahko rečemo ne? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,95
19
Slovenije se je ta teden močno dotaknila novica o smrti 20-letnice s hudo obliko raka. Družina je zbirala denar za njeno predčasno smrt v Belgiji. Po šestih letih boja je, kljub visokim odmerkom morfija, na koncu v hudih bolečinah umrla doma.
V oddaji Argument na Planetu sta sodelovala dva nekdanja zdravstvena ministra z nasprotnim mnenjem o evtanaziji. Dušan Keber, eden od večjih javnih podpornikov smrti s privolitvijo, in Božidar Voljč, član državne komisije za medicinsko etiko, ki opozarja na hude zlorabe. O želji po smrti je spregovorila Alenka Čurin Janžekovič, ki že 60 let živi z neozdravljivo boleznijo.
Omizje se je v oddaji spraševalo, ali evtanaziji sploh še lahko rečemo ne. Za 10 tisočakov je neboleča smrt tudi Slovencem na voljo v Belgiji. Že 37. leto je zakonita v Švici. Kdaj, če sploh, bo pri nas?
Gostje so govorili tudi o tem, ali so zlorabe evtanazije mit nasprotnikov ali dejstvo. Kaj pa, če bi hudo bolne v sumljivih okoliščinah usmrtili iz maščevanja ali koristi? Dotaknili so se tudi vprašanja, kako bi legalizacija spremenila odnos zdravnika in pacienta? "Da ne bom nikoli nikomur - tudi ko bi me prosil - zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel," je namreč del Hipokratove prisege za vsakega zdravnika.
Preberite še druge teme iz Argumenta:
Alenka Čurin Janžekovič meni, da nihče drug nima pravice odločati o njenem življenju. "Jezna sem, ko mi nekdo tako vehementno kot komisija za medicinsko etiko pravi, da zdravniki pri evtanaziji ne bodo sodelovali," pravi.
Pravica vsakega posameznika, da odloča o svojem življenju in smrti, je res osnovna pravica, pravi Voljč. "Vendar ta pravica zadeva tudi tistega, ki naj bi to storil, ta lahko to sprejme ali zavrne," še dodaja Voljč.
S takšnim razmišljanjem so ostro presekali v Beligiji, kjer so pri evtanaziji najbolj liberalni, smrt po lastni izbiri lahko že od leta 2002 izberejo tudi popolnoma zdravi ljudje. Takšna je tudi 85-letna Simon, ki po smrti hčerke, čeprav je bila zdrava, ni več prenesla življenja v žalovanju. V Belgiji se letno za evtanazijo odloči več kot dva tisoč ljudi in dovolj je, da njihovo odločitev potrdijo zgolj trije splošni zdravniki. Imajo posebno komisijo, ki pregleda vse primere, a pozor, šele po tem, ko ljudje že umrejo, in doslej še niso odkrili zlorabe.
Evtanazijo so prvi na svetu uzakonili v Švici, in sicer že leta 1982. In jo že leta 1998 omogočili tudi tujim državljanom. Leta 1997 je evtanazijo omogočila prva zvezna država v ZDA, in sicer Oregon, kmalu so sledile tudi še številne druge.
V Evropi evtanazijo od leta 2002 omogočata Nizozemska in Belgija, od leta 2009 pa tudi Luksemburg. Leta 2015 so evtanazijo uzakonili v Kolumbiji, leta 2016 v Kanadi in 2017 tudi v prvih zveznih državah Avstralije.
Peticija za evtanazijo v Sloveniji
Društvo Srebrna nit je predstavilo pobudo za pravno ureditev evtanazije, ki jo je podpisalo več kot 120 podpisnikov z različnih področij delovanja, med drugim tudi znani Slovenci: Milena Zupančič, Miro Cerar starejši, Slavoj Žižek, Svetlana Makarovič, Jan Plestenjak, Magnifico, Jure Košir, Sebastjan Cavazza.
19