Danes
Četrtek, 28. 2. 2019, 14.04
5 let, 8 mesecev
Magnifico o evtanaziji: Rad bi, da me nekdo prime za roko in mi reče, "pa pojdiva" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,07
4
V družbi znova izpostavljena razprava o evtanaziji oziroma zdravniški pomoči pri samomoru zagovornike in nasprotnike postavlja na nasprotne bregove pri zagovarjanju človekovih pravic. Prvi pri svojih argumentih poudarjajo pravice do osebnega dostojanstva, avtonomije in samoodločanja, drugi pa poudarjajo nedotakljivost človeškega življenja. O evtanaziji so danes na novinarski konferenci spregovorili tudi tisti, ki imajo za seboj težko izkušnjo, ker te možnosti v Sloveniji ni.
"Rad bi imel to možnost, eno upanje in še večje veselje do življenja, če bi bilo to uzakonjeno. Da mi ni treba iti nekam in si kaj narediti. Rad bi, da mi nekdo ponudi roko in mi reče, no, pa pojdiva zdaj," je na današnji novinarski konferenci o evtanaziji svoje mnenje povedal pevec Robert Pešut - Magnifico.
Zagovorniki evtanazije oziroma zdravniške pomoči pri samomoru izhajajo iz človekovih pravic, in sicer največkrat iz pravice do osebnega dostojanstva, pravice do avtonomije in pravice do samoodločanja. Po mnenju zagovornikov bi s tem na primer lahko na stara leta in v stadijih napredovane telesne ali psihične bolezni dostojno končali svoje življenje.
Najpogostejši argument, na katerega se sklicujejo nasprotniki uzakonitve evtanazije, pa je nedotakljivost človeškega življenja, zdravniške organizacije pa tudi na to, da je zdravniško poslanstvo ohranjanje življenja.
Tako poudarja tudi odbor za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki je zavzel stališče, da zdravniki ne bodo evtanazirali ali omogočali zdravniške pomoči pri samomoru.
Ker nimajo mdruge izbire, izberejo samomor
Eden izmed tistih, ki je že lani javno izrekel svojo željo, da zapusti svet, v katerem ni mogel več dostojno živeti, je bil tudi 95-letni zgodovinar Janko Pleterski. Ker mu niso prisluhnili, si je prerezal žile, zdravniki so ga rešili.
"To, da so negovo rano oskrbeli, je pokazalo, da je pri nas pravni sistem tak, da posamezniku tudi v takem primeru ne omogoči nedvoumno končanja življenja in da tudi v zakonu o pacientovih pravicah obstaja neka interpretativna sivina," je dejal njegov sin, Andrej Pleterski, arheolog, zgodovinar in etnolog.
Andrej Pleterski zdaj nadaljuje očetov boj za pravno ureditev evtanazije na čelu delovne skupine Srebrna nit, združenja za dostojno starost. Njegov oče je v starosti fizično opešal in si je zato želel umreti. Za samomor se je odločil, ker ni imel druge izbire, raje bi izbral evtanazijo. Več o tem si lahko ogledate tudi v oddaji Danes na Planetu.
V Sloveniji lahko posameznik določi, česa si ne bi želel, da se mu zgodi, ko bo njegova neozdravljiva bolezen tako napredovala, da bi se kakovost življenja bistveno okrnila. Obrazec vnaprejšnje volje, ki ga je treba obnoviti vsakih pet let, bolnik izpolni ob pomoči osebnega zdravnika.
Slovenska ustava v 17. členu določa, da je človeško življenje nedotakljivo, v 51. členu pa, da ni nikogar mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Kazenski zakonik med kaznivimi dejanji zoper človeka in telo v 115. oziroma 116. členu loči med ubojem in umorom. Kot kaznivo dejanje je v 120. členu opredeljeno napeljevanje k samomoru in pomoč pri samomoru.
Zakon o pacientovih pravicah v 30. členu bolniku določa, da ima bolnik, ki je sposoben odločanja o sebi, pravico zavrniti zdravstveno obravnavo, če to ne ogrozi zdravja in življenja drugih. Hkrati pa zakon pravi tudi, da če zdravnik oceni, da je bolnikova odločitev v nasprotju z njegovo najboljšo zdravstveno koristjo in bi lahko ogrozila njegovo življenje, mora poskusiti bolnika o tem prepričati, po potrebi pa za pomoč zaprositi bolnikove ožje družinske člane oziroma predlagati pridobitev drugega mnenja.
Vprašanje evtanazije veliko preveč kompleksno
Na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da je vprašanje evtanazije oziroma samomora z zdravniško pomočjo veliko preveč kompleksno, da bi področje urejali samo tako, da bi v 120. členu kazenskega zakonika izključili del kaznivosti. Najprej bi bilo v področni zakonodaji treba urediti postopke, ki bodo določili pogoje oziroma okoliščine za podajo ustrezne izjave bolnika in druge določbe za čim uspešnejše preprečevanje zlorab.
Evropsko sodišče za človekove pravice je v nekaj primerih v okviru presoje o pravici do zasebnega življenja že priznalo pravico do samoodločbe o času in načinu končanja lastnega življenja, pri čemer je pri odločanju izhajalo iz prirejenosti in tehtanja treh načel.
Načelo avtonomije (če je to potrebno, tudi s pomočjo tretjih) lahko prevlada nad načelom svetosti življenja, upoštevaje načelo dobrodelnosti. Odločilo je tudi, da mora biti pravni sistem, ki (tako ali drugače) dopušča končanje življenja s pomočjo tretjih, predvidljiv.
Zdravniki bi z evtanazijo kršili tako Hipokratovo prisego kot slovenski kodeks zdravniške etike
V Hipokratovi prisegi, s katero se zdravniki ob koncu izobraževanja zavežejo, da bodo branili številne etične standarde svojega poklica, je med drugim zapisano: "Da ne bom nikoli nikomur - tudi ko bi me prosil - zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel."
Slovenski Kodeks zdravniške etike v 29. členu pravi, da zdravnik zavrača evtanazijo in pomoč pri samomoru. Deklaracija Svetovnega zdravniškega združenja v Ženevi iz leta 1948 zdravniku prepoveduje sodelovanje pri evtanaziji in samomoru z zdravniško pomočjo.
Evtanazijo izvajajo Švica, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Kanada in nekatere zvezne države
Pomoč pri samomoru se v Švici legalno izvaja že vse od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, evtanazijo pa je prva zakonsko uredila Nizozemska, in sicer leta 2002. Nizozemski zakon na primer določa, da se postopek vedno začne na prošnjo bolnika, zdravnik pa lahko prošnji ugodi, ko se prepriča, da je bolnikova želja prostovoljna in dobro premišljena, da je njegovo trpljenje brezupno in nevzdržno, da je v celoti obveščen o svojem stanju in prognozi in da se je pred tem posvetoval še z najmanj enim neodvisnim zdravnikom.
V Evropi evtanazijo izvajajo še v Belgiji in Luksemburgu, pomoč pri samomoru, tudi za tujce, dovoljuje Švica. Tudi več zveznih držav ZDA dopušča evtanazijo in/ali pomoč pri samomoru, tako je na primer v Kaliforniji, Koloradu, Washingtonu. Tudi v Kanadi sta legalizirana evtanazija in pomoč pri samomoru.
4