Upokojena učiteljica, ki se zavzema za uvedbo evtanazije v Sloveniji #video

61-letna upokojena učiteljica in ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič od rojstva živi z redko in neozdravljivo boleznijo Morquijevim sindromom – polisaharidoza IV, ki prizadene sklepe. Zaradi pomanjkanja enega od encimov za presnavljanje sladkorja hrustanec in kosti razpadajo. Zanjo ni zdravila. So pa analgetiki in skalpel, je v odprtem pismu zapisala upokojena učiteljica. Protibolečinska sredstva uporablja večkrat dnevno, vsakih nekaj let pa jo operira ortoped ali nevrokirurg.

"Po vsakem posegu, za mano jih je približno deset, zadnja dva lani na levem kolku, je moje telo bolj izmučeno. Obe se pač starava, jaz in moja bolezen," v pismu z željo po javni in široki razpravi o evtanaziji zapisuje Alenka Čurin Janžekovič.

"Življenje me je naučilo poslušati svoje telo"

"Življenje me je naučilo, da je pomembno poslušati in slišati svoje telo. In prav zato vem, da mi dolgo ne bo več služilo, kot mi je do sedaj. V teh letih se je izčrpalo … ne naveličalo. Še vedno živim radostno. Vendar se zavedam, da mi lahko zdaj zdaj odpove," je jasna upokojena učiteljica.

Gre za upokojenega zgodovinarja, ki se je lani spomladi pri svojih 95. letih, ko je življenje zanj postalo neznosno breme – oglušel in oslepel je, opešalo je njegovo telo, um pa je bil v dobri formi, prav tako javno zavzel za ureditev programa evtanazije v Sloveniji. Na državni zbor je naslovil pismo in ga pozval, naj demokratična država to vprašanje reši sistemsko in naj ljudem tako omogoči odločanje o koncu svojega življenja.

Človekova pravica: Odločitev o zaključku življenja

Pri odločitvi za samomor s strokovno pomočjo, ko bo to treba, jo podpira tudi mož. Sama pa pravi, da to ves čas čuti tudi kot poslanstvo, s čimer ne želi pomagati le sebi, temveč tudi drugim. Gre namreč za človekovo pravico, je jasna. S svojo življenjsko izkušnjo in razmišljanjem pa spodbuja k javni razpravi o tem osebnem in družbenem vprašanju.

Foto: Getty Images

V zapisu članice in člane Slovenskega zdravniškega društva in Zdravniške zbornice Slovenije Alenka Čurin Janžekovič, poziva, da dovolijo, spodbudijo ali postanejo celo pobudniki širokega in odprtega javnega dialoga o evtanaziji, ki ji stroka pri nas sicer uradno nasprotuje.

V Sloveniji večinska javna podpora evtanaziji

Evtanazija je v državah, kjer je uzakonjena, kot v svojem pismu poudarja Alenka Čurin Janžekovič uvedena "na podlagi strokovnih argumentov, raziskav in ustrezne zakonodaje, ki že v svojo osnovo vključujejo spremenjene družbene razmere in potrebe. Vsega navedenega je dovolj tudi v naši državi. V Sloveniji! V tem delu vidim veliko odgovornost tudi pri članih ustavnega sodišča, političnih strank in ne nazadnje pri državnem zboru.

Ob tem navaja tudi besede filozofa in profesorja na ljubljanski filozofski fakulteti, ki se prav tako javno zavzema za uvedbo evtanazije v Sloveniji Igorja Pribca, ki pravi, da je Društvo zdravnikov Slovenije, s tem ko je v svojem nedavno spremenjenem zdravniškem kodeksu zapisalo, da obsoja evtanazijo, "s tem svojim članom odreka pravico, da jo morda, če tako mislijo, brani v javnosti". Pri čemer Pribac tudi opozarja, kot je navedeno tudi v odprtem pismu, da so "raziskave, narejene v Sloveniji, pokazale, da je za uzakonitev evtanazije več kot polovična podpora. (…) Izjemna večinska podpora (javnosti, op. a.), ki nas uvršča v Evropski uniji na deveto mesto po podpori evtanaziji".

Foto: Getty Images

V Evropi je evtanazija uzakonjena na primer v Albaniji, na Nizozemskem, Belgiji in Luksemburgu, v Nemčiji in Švici pa je dovoljena zdravniška pomoč pri samomoru. Evtanazija je, ko zdravilo vbrizga zdravnik, pri samomoru z zdravniško pomočjo posameznik sam izvede dejanje, zdravilo pa mu predpiše zdravnik.

Načelo dobrodelnosti in avtonomije

V svojem zapisu Alenka Čurin Janžekovič opozori tudi na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je že pred časom obravnavalo

"vprašanje dopustnosti in nedopustnosti evtanazije in jo podprlo ter ugotovilo, da ni v neskladju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. (Seveda v državah, ki imajo urejeno takšno pravno zakonodajo). Vam, politikom, sodstvu – cerkve ne bom zapisala med prej navedene, ker mislim, da to pač vsi vemo, da je v naši Ustavi zapisano, da sta država in cerkev ločeni – se je enostavneje sklicevati na prvo osnovno načelo pravnega sistema oziroma zapisa v Hipokratovi prisegi in etičnem kodeksu, kar se tiče evtanazije in pomoči pri samomoru, načelo svetosti življenja. Preostalih dveh načel, načela avtonomije in načela dobrodelnosti, pa se na veliko izogibate".

Belgija – evtanazija, in Švica – pomoč pri samomoru

Slednjemu načelu, pa kot opozarja avtorica odprtega pisma, sledijo v Belgiji, kjer je evtanazija uzakonjena in je postala medicinsko dejanje. Ima pa zdravnik ob tem tudi možnost ugovora vesti, bolnika pa preda kolegu.

Pravno-zakonodajna podlaga pomoči pri samomoru v Švici upošteva načelo avtonomije, tudi v javnem pismu v zagovoru pravice do dostojne smrti podčrta avtorica. To izhaja iz pravice posameznika, da "se odloči o načinu in času lastne smrti ter tudi na podlagi pravice tretje osebe, da prostovoljno sodeluje pri končanju življenja, ne da bi bila zato poklicana, da je storila kaznivo dejanje".

Državljanska in poklicna dolžnost

Alenka Čurin Janžekovič je odprto pismo naslovila na Slovensko zdravniško društvo, prof. dr. Radka Komadino, dr. med., predsednika, Zdravniško zbornico Slovenije, dr. Zdenko Čebašek Travnik, dr. med., specialistko psihiatrijo, predsednico, in Ustavno sodišče RS, dr. Sebastiana Nerada, zastopnika.

V njem pa je zaključila: "Jaz in moji somišljeniki smo več kot pripravljeni na javno razpravo, na pogajanje, celo na sklepanje kompromisov o evtanaziji ali pomoči pri samomoru. Zdaj je na Vas, cenjeni, da nam ponudite roko oziroma odprete možnosti. … Politiki, zdravniki, psihologi, teologi, sociologi, psihiatri, pravniki, antropologi, filozofi .. to je vaša državljanska in poklicna dolžnost!"

"Čakamo Vas. Ne, pravzaprav zahtevamo, spoštovani, dovolj dolgo smo čakali! Pričakujemo, da boste nemudoma omogočili javno razpravo, kjer boste prisotni Vi, vsi omenjeni v tem pismu, in mi – laiki."