Torek, 29. 1. 2019, 10.48
5 let, 9 mesecev
Zdravniki o evtanaziji: Naše poslanstvo je usmerjeno k ohranjanju življenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,50
3
Vprašanje evtanazije je večplasten problem, opozarjajo v Slovenskem zdravniškem društvu in Zdravniški zbornici Slovenije. Vzrok za ponovno odprtje tega vprašanja vidijo predvsem v nezadostnem poznavanju paliativnih metod zdravljenja, zlasti bolečine in depresije, ter dodajajo, da je njihovo poklicno poslanstvo usmerjeno k ohranjanju življenja.
Evtanazija in zdravniška pomoč pri samomoru po Ustavi (17. člen: Človekovo življenje je nedotakljivo) in pravni zakonodaji v Sloveniji nista dovoljeni, njuno izvajanje pa je kaznivo dejanje. Medtem kot si 61-letna Čurin-Janžekovičeva sama ureja samomor z zdravniško pomočjo v Švici, kjer se za to lahko odločijo tudi tujci, iz SZD in ZZS pravijo, da evtanazije ne podpira niti Odbor za bioetiko pri Svetu Evrope ter celo poziva vse članice k učinkoviti organizaciji paliativne oskrbe.
"Tem stališčem sledita tudi Komisija za etiko RS in Odbor za pravno-etična vprašanja (OPEV) pri Zdravniški zbornici Slovenije. Kot odziv na razprave proti evtanaziji in zdravniški pomoči pri samomoru v Svetovnem zdravniškem združenju se je tako opredelil tudi Glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva v poročilu, ki je bilo novembra 2017 objavljeno v Zdravniškem vestniku," še sporočajo iz SZD in ZZS.
"Naše poklicno poslanstvo je usmerjeno k ohranjanju življenja, o čemer se izobražujemo vso svojo poklicno pot ter si prizadevamo za čim bolj kakovostno zdravstveno oskrbo pacientov v vseh obdobjih življenja," dodajajo.
"Vprašanje evtanazije je večplasten problem"
"V medicinski stroki ponovno opozarjamo, da je vprašanje evtanazije večplasten problem," pravijo iz SZD in ZZS. Menijo, da je vzrok za ponovno odprtje tega vprašanja v Sloveniji in drugod po svetu predvsem v nezadostnem poznavanju paliativnih metod zdravljenja, predvsem bolečine in depresije, ter v neenakih možnostih dostopa do paliativne oskrbe in tudi do psihosocialnih dobrin okolja, v katerem živimo.
Pravijo, da je treba poskrbeti, da se bo znanje o paliativni oskrbi pridobivalo med dodiplomskim in podiplomskim študijem zdravstvenih ved pa tudi z osveščanjem laične javnosti o možnostih paliativne oskrbe. "Z učinkovito paliativno oskrbo bo omogočen dostojen konec življenja, predvsem brez trpljenja tako umirajočih kot njihovih bližnjih," so prepričani.
"Evtanazija je pogosto predmet naših razmišljanj in razprav"
V Slovenskem zdravniškem društvu in Zdravniški zbornici Slovenije se zavedajo, kako pomembna in občutljiva je tema, ki se nanaša na umiranje. "Zato je evtanazija pogosto predmet naših razmišljanj in razprav, tudi na zadnji generalni skupščini Svetovnega zdravniškega združenja," pravijo.
Napovedujejo, da bodo o evtanaziji in pomoči zdravnika pri samomoru ponovno razpravljali in temo dodatno osvetlili z različnih zornih kotov. Slovenska medicinska akademija pripravlja posvet o evtanaziji in pomoči zdravnika pri samomoru, na katerem bodo sodelovali predstavniki različnih strok in poglobljeno spregovorili o medicinskih, pravnih, psiholoških in etičnih vidikih evtanazije.
"Evtanazija zahteva poglobljeno razpravo, ukrepov ni mogoče sprejeti čez noč"
Govorili bodo tudi o izkušnjah z evtanazijo v evropskih državah in ZDA, psihosocialnih in družbenih ukrepih za zmanjšanje zahtev po evtanaziji ter pomenu javnosti in izobraževalnih ustanov pri oblikovanju odnosa do nedotakljivosti življenja, predvsem pa o etičnem odnosu zdravnikov do nedotakljivosti življenja.
Pridobiti nameravajo tudi mnenja pravnikov glede zakonodaje in jih primerjati s stališči Ženevske deklaracije, ki so ji zdravniki poklicno zavezani.
"V Slovenskem zdravniškem društvu in Zdravniški zbornici Slovenije želimo poudariti, da je evtanazija področje, ki posega v srž vsake družbe, zato zahteva poglobljeno razpravo in ukrepov ni mogoče sprejeti čez noč. Če bi odločevalci pričakovali mnenje oziroma stališča medicinske stroke, jih bomo tudi njim jasno predstavili," so zaključili v svojem sporočilu javnosti.
"Smo za življenje, a ne čisto proti evtanaziji"
Predsednica društva Hospic, kjer se ukvarjajo z oskrbo hudo bolnih ljudi z napredovano kronično boleznijo v zaključni fazi, Renata J. Roban, je dejala, da njihove izkušnje kažejo, da ljudje, ki imajo dovolj sočutno podporo drugih, ki jim pomagajo lajšati simptome, ne izražajo potrebe po evtanaziji.
"Verjetno so tudi neke izjeme, ki bi jih bilo treba drugače obravnavati. Naše načelo je, da puščamo življenju svoj naravni tok in tudi ne posegamo v odločanje o življenju in smrti, tako da smo za življenje, a ne čisto proti evtanaziji," je pojasnila Robanova. Ne bi pa si želeli, da bi se zgodilo to, kar se je zgodilo v nekaterih severnih deželah, ko se ljudje odločajo za evtanazijo samo zato, da se umaknejo svojcem, je še dodala.
Ustavno sodišče še ni obravnavalo primera v povezavi z evtanazijo
Ustavno sodišče primera, kjer bi se postavilo vprašanje evtanazije, še ni obravnavalo. Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez je navedel, da širšo razpravo o evtanaziji zelo podpira. "Menim, da jo potrebujemo. Gre za težka vprašanja s pomembno dimenzijo tako pravnih, medicinskih, socialnih, antropoloških in drugih vidikov, vsem pa so skupna etična izhodišča. Ta vprašanja delijo strokovno in širšo družbo in je nanje izredno težko najti enoznačne odgovore," je poudaril Knez.
Hkrati je ocenil, da slovensko družbeno okolje, čeravno je že večkrat načenjalo vprašanja evtanazije, še nikoli doslej ni bilo tako dovzetno do te teme: "Razlogi za to so različni, od informacij o razvoju urejanja vprašanja evtanazije v nekaterih državah in razvoja znanosti, a tudi do negativnih posledic ekonomske prosperitete, ki povzročajo medčloveške in tudi medgeneracijske odtujitve."
Slovenska medicinska akademija posvet o evtanaziji, na katerem bodo predstavniki različnih strok poglobljeno spregovorili o medicinskih, pravnih, psiholoških in etičnih vidikih evtanazije ter o izkušnjah v drugih evropskih državah in ZDA, pripravlja 13. marca.
3