SiolNET. Novice Slovenija
4,70

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Deset dejanj, ki jih mnogi označujejo za mobing, pa to niso #video

4,70

termometer

Cilj mobinga je osamitev žrtve, škodovanje njenemu ugledu, dostojanstvu in položaju, posledično pa izgon z delovnega mesta. Največkrat trpinči nadrejena oseba, ki s tem zlorabi svojo položajno moč, poznamo pa tudi trpinčenje med hierarhično enakimi sodelavci in ko skupina podrejenih trpinči vodjo, navajajo v društvu SOS telefon. V zgornjem videu si poglejte, kaj o pogostosti mobinga v Sloveniji pravi Tanja Urdih Lazar iz Kliničnega inštituta za medicino dela.

Mobing v Sloveniji prevajamo kot trpinčenje na delovnem mestu. Zakon o delovnih razmerjih definira trpinčenje na delovnem mestu kot "vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom".

Gre torej za dolgotrajno in sistematično nasilje, praviloma psihično, zoper sodelavca, pojasnjujejo v društvu SOS telefon.

Ali ste bili kdaj žrtev mobinga?

  • Da. 954 glasov
    64,99%
  • Ne. 514 glasov
    35,01%
Oddanih 1468 glasov
Dejan Prešiček Novice V koaliciji spoštujejo Šarčevo odločitev o Prešičkovem odstopu

Mnogi ne vedo, kaj je mobing

Mobing je v zadnjih letih postala zelo modna beseda, kar pa ne pomeni, da zaposleni dejansko vedo, kaj mobing je, zato se pogosto dogaja, da se z mobingom enačijo najrazličnejše druge težave na delovnem mestu, kot so:

1. slaba klima v organizaciji,

2. spori med zaposlenimi,

3. preobremenjenost in kadrovska podhranjenost na delovnem mestu,

4. kršitve drugih delovnopravnih pravic,

5. nezadovoljstvo z odločitvami vodstva,

6. nizka vodstvena kultura v organizaciji,

7. reorganizacija dela, ki ni strokovno podprta,

8. odločitve vodstva, s katerimi se zaposleni ne strinjajo, a so v okviru pooblastil in zakonitosti,

9. posamezna nasilna dejanja,

10. nasilje pacientov ali svojcev in podobno.

Čeprav gre pri naštetem lahko za resne težave na delovnem mestu, strokovno sporne odločitve vodstva ali celo primere nasilnega vedenja, pa ti posamezni pojavi vendarle niso trpinčenje na delovnem mestu. Da bi lahko govorili o mobingu, mora biti prisotno dolgotrajno in sistematično nasilje, ki sodelavcu namerno škoduje, mu jemlje dostojanstvo, ugled in možnosti za opravljanje dela ter ga želi odstraniti z delovnega mesta.

Stres tesnoba žalost Foto: Thinkstock

Slovenska vojska Novice Mobinga je veliko, a se o njem zaradi strahu ne govori #video

Kaj vse je mobing?

V procesu mobinga storilec izvaja različna nasilna dejanja. Med drugim lahko gre za:

- ravnanja, ki vplivajo na žrtvino izražanje in komunikacijo (stalno prekinjanje in omejevanje možnosti komunikacije, ustne ali pismene grožnje, zmerjanje, zavračanje komunikacije, ponižujoča neverbalna komunikacija),

- omejevanje in preprečevanje žrtvinih družabnih stikov (socialna osamitev, premestitev na izolirano delovno mesto, sodelavci z žrtvijo ne govorijo več, jo ignorirajo),

- krnitev žrtvinega ugleda (zlonamerne govorice in ogovarjanje, posmehovanje žrtvinemu osebnemu življenju in delu, namigovanje na duševne težave, siljenje žrtve v psihiatrično zdravljenje, zbadljivke, žaljivke, ponižujoča imena),

- napade na kakovost žrtvinega poklicnega in življenjskega položaja (naloge izrazito pod/nad stopnjo njene strokovne usposobljenosti, nenehno nalaganje novih nalog ali pa odvzem pooblastil oziroma nalog, stalno kritiziranje žrtve),

- neposredne napade na zdravje osebe (grožnje s fizičnim nasiljem, težko fizično delo, fizično nasilje, odkrito spolno nadlegovanje …).

Dejan Prešiček Novice Šarec sprejel Prešičkov odstop, začasni minister bo Pikalo #video

Kaj storiti, če ste žrtev mobinga?

V društvu SOS telefon svetujejo, da si zabeležite vsako nasilno dejanje: kdo ga je povzročil, kaj se je zgodilo, čas, kraj dogodka ter priče. Prav tako zapišite, kako ste se ob tem počutili in morebitne druge posledice. Shraniti morate vse dokumente, ki dokazujejo trpinčenje (e-pošto, zapisnike sestankov, pisna navodila za delo, zdravniške izvide …).

Za trpinčenje povejte zaupni osebi v kolektivu, na primer sindikalnemu zaupniku. Če lahko zaupate nadrejeni osebi, se čim prej obrnite nanjo.

Dejan Prešiček Novice Minister Prešiček na repu neslavne lestvice #video

Neformalno posredovanje zaupne osebe pri vodstvu ali storilcu je zelo priporočljivo, kajti praksa kaže, da je neformalno reševanje praviloma bolj učinkovito od formalnega ukrepanja v organizaciji.

V primeru zaostrenega trpinčenja boste potrebovali tudi pravno pomoč, ki jo brezplačno ponujajo sindikati.

V skladu s pravilnikom lahko sprožite tudi pritožbo pri delodajalcu in uraden postopek pri drugih institucijah, kot je na primer inšpektorat za delo. Obrnete se lahko tudi na svojega zdravnika ali katero od nevladnih organizacije, na primer na SOS telefon.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 21
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin