Torek, 29. 1. 2019, 10.18
5 let, 2 meseca
O čem bo Šarec poročal Evropi in ali nas mora to skrbeti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,01
17
Slovenija bo o morebitnih zaznanih 'kampanjah' lažnih novic poročala Evropski uniji. Kontaktna točka bo najverjetneje urad vlade Marjana Šarca za komuniciranje, je pred dnevi sporočil zunanji minister Miro Cerar.
Pred majskimi volitvami Evropsko komisijo skrbijo morebitni poskusi tretjih držav, da bi vplivale na volitve, predvsem Rusije. V boj je že vpoklicala spletne velikane, ki med drugim "čistijo" domnevno lažne račune, zdaj pa uvaja sistem, v okviru katerega se bodo članice, tudi Slovenija, obveščale o "dezinformacijskih kampanjah". Potreben in dobronameren ukrep, ki pa lahko kaj hitro poseže v občutljivo polje svobode izražanja, menijo sogovorniki.
Vseevropski sistem hitrega opozarjanja bo deloval tako, da bo "namenska tehnološka infrastruktura" opozarjala na sporne spletne objave oziroma kampanje, članice pa naj bi o tem obveščale Bruselj ter druga drugo, si izmenjavale podatke in analize ter se nato usklajeno odzivale. Kaj si Bruselj predstavlja pod pojmom spornih objav, si lahko preberete v spodnjem okvirju.
Komisija od članic pričakuje "hiter odziv z učinkovitim komuniciranjem", od predstavništev komisije in pisarn Evropskega parlamenta v posameznih državah pa lokalno prilagojena sporočila, vključno s "posebnimi orodji za preprečevanje mitov in razširjanje dejstev", navajajo dokumenti.
Nedavno zunanji minister Miro Cerar sporočil, da bo kontaktna točka v Sloveniji najverjetneje vladni urad za komuniciranje, ki ga vodi Kristina Plavšak Krajnc. Naloga urada bo komunikacija z evropskimi institucijami in drugimi državami članicami.
Tako Bruselj opredeljuje sporne objave
"Dezinformacije se razumejo kot dokazljivo napačne ali zavajajoče informacije, ki so ustvarjene, predstavljene in se razširjajo za pridobivanje gospodarske koristi ali namerno zavajanje javnosti ter lahko povzročijo javno škodo. Javna škoda vključuje ogrožanje demokratičnih procesov in javnih dobrin, kot so zdravje državljanov EU, okolje in varnost. Dezinformacije ne vključujejo nenamernih napak, satire in parodije ter jasno označenih mnenjskih novic in komentarjev."
Vir: akcijski načrt Evropske komisije, december 2018
Evropska politika se boji, da bi se na stari celini ponovila zgodba iz ZDA iz leta 2016, ko naj bi ruski hekerji vdirali v računalniški sistem demokratske stranke in spodkopavali kampanjo kasneje poražene Hillary Clinton.
Ranljivi volilni sistemi
Hekerji, ki jih ZDA obtožujejo vplivanja na volitve leta 2016, naj bi v zadnjih letih tudi v Evropi prek tako imenovanih botov (avtomatiziranih računov) preusmerjali spletno razpravo: spletni portal Politico.eu navaja razprave o samostojnosti Katalonije, migrantskem valu v Italiji, na Nizozemskem naj bi spodbujali glasovanje proti pridružitvenemu sporazumu med Ukrajino in EU (tega so Nizozemci zavrnili).
S kampanjami ruskih hekerjev se že zdaj ukvarja posebna delovna skupina Evropske komisije, imenovana Stratcom East.
Z novim sistemom pa očitno želi komisija aktivnosti na tem področju razširiti tudi na 28 držav članic. Razlog je, kot pravi vir z zunanjega ministrstva, da so evropske volitve razpršene na 28 držav in 28 različnih volilnih sistemov (tudi elektronskih). Zunanji vpliv v le eni od članic pa lahko zaseje dvom o njihovi legitimnosti: "Če se pojavi sum o zunanjih vplivih v eni državi, bo to vplivalo na celotno novo sestavo." Poleg tega bo pozornost potrebna tudi v prihodnosti: do leta 2020 bo po Evropi še 20 pomembnih volitev.
Vir dodaja, da je boj proti lažnim novicam pomemben tudi v naši soseščini, na Balkanu, kjer zaznavajo sistematično propagando v škodo EU in s tem rušenje zaupanja v Evropsko unijo (EU), kar lahko vpliva na načrte širitve Unije v tej regiji.
Obveščevalnih podatkov članice ne bi delile
A članice naj bi bile tehnološko precej različno pripravljene na tovrstne grožnje. Na vprašanja o tem, kako konkretno bo deloval sistem v Sloveniji - katere spletne platforme in strani ter katere tematike bodo podvržene nadzoru, kako bo pri nas teklo prepoznavanje in presoja objav oziroma kampanj, o katerih bomo nato poročali Bruslju, ter kateri državni organ bo nad tem bedel -, so nam z ministrstva odgovorili le, da so rešitve na evropski ravni še v izdelavi, ko bodo oblikovane, pa jim bo sledila tudi Slovenija. Zato odgovorov na podrobna vprašanja o delovanju sistema še nimajo, pravijo.
Vir blizu ministrstva za zunanje zadeve, ki ne želi biti imenovan, pravi, da je tak sistem za Slovenijo nekaj novega, medtem ko naj bi v nekaterih državah (na primer ruskih sosedah ob Baltiku) utečeno deloval že dlje časa. Članice, ki s tem nimajo izkušenj, naj bi imele v zvezi z namero komisije več vprašanj. Zunanji ministri nekaterih držav EU naj bi na nedavni seji Sveta EU za zunanje zadeve izpostavili več vprašanj o tem, kaj natančno bodo članice sporočale Bruslju in druga drugi: o konkretnih primerih objav in kampanj ali o trendih.
Akcijski načrt omenja tudi "večjo izmenjavo obveščevalnih podatkov med državami članicami in institucijami Unije". Vir blizu zunanjemu ministrstvu meni, da bo to glede na pretekle izkušnje le težko uresničljivo, saj se je v preteklosti že izkazalo, da članice izmenjavi teh občutljivih podatkov niso naklonjene.
"Opozarjanje naj se omeji na zunanjo nevarnost"
Profesor in nekdanji minister Žiga Turk, ki je od lani tudi član posebne skupine strokovnjakov (HLEG), ki se na ravni EU ukvarja s tematiko dezinformacij, pravi, da manevri Rusov niso novi, svoj vpliv na stari celini poskušajo širiti prek kampanj, ki jih spremlja Stratcom East, pravi. Dodaja pa, da njihov vpliv na katerekoli volitve za zdaj ni dokazan (o tem je pisal v decembrski kolumni Politizacija lažnih novic).
Napovedane ukrepe EU vidi kot krepitev varnostno-kibernetskih operacij proti zunanjim akterjem. Za ta namen obstajajo algoritmi, ki zaznajo umetno promocijo določene novice skozi robote ali prek priljubljenih računov na družbenih omrežjih.
"Bilo bi smiselno, da se z njimi okrepi Stratcom East in da se opozarjanje omeji na zunanjo nevarnost. Če bi šlo za infrastrukturo, ki bi preganjala notranjega 'sovražnika', lahko zelo hitro pride do kršitev človekovih pravic," meni sogovornik.
Ohlapna definicija lažne novice
Kot pravi predsednik Piratske stranke Slovenije Rok Andrée, je problem lažnih novic vsaj tako velik, kot ga opisujejo bruseljski snovalci novega sistema.
Sistem zadržano pozdravljajo tudi v stranki piratov, katerih predstavniki v Evropskem parlamentu so zelo aktivni na področju digitalne družbe. Kot pravi predsednik Piratske stranke Slovenije Rok Andrée, je problem vsaj tako velik, kot ga opisujejo snovalci novega sistema.
Sogovornik opozarja na možnost zlorab, ki se odpira zaradi ohlapnosti definicije lažne novice oziroma dezinformacije v dokumentih Evropske komisije. "Novica, ki je pravno dokazljivo lažna, je minoren del problema lažnih novic. Večina uspešnih dezinformacijskih kampanj temelji na težko dokazljivih lažeh in zavajanjih. Na zlonamernih dejanjih, ki jih je težko ločiti od dobronamernih, vendar zmotnih. To bo seveda vodilo v zelo ohlapno definirana pravila, ki bodo nato hitro tudi zlorabljena. In točno to je razvidno iz delovnega dokumenta, ki dezinformacijo definira kot dokazljivo laž ali zavajajočo informacijo, torej precej na splošno."
Spletni velikani kot arbitri resnice
Twitter je po poročanju Politico.eu lani v poročilo o transparentnosti, ki ga objavlja vsaki dve leti, dodal postavko o številu poskusov manipulacij, ki jih opredeljuje kot "poskuse motenja zdrave javne razprave prek avtomatiziranih računov". Samo med januarjem in junijem je platforma zaznala 232 milijonov takih računov in jih tri četrtine tudi suspendirala.
Po mnenju sogovornikov pa je v vsej zgodbi okrog "informacijske vojne s Kremljem" najbolj problematično, da Evropa, kot pravi Turk, "v boj proti dezinformacijam vpoklicuje velike tehnološke korporacije". Gre za spletne velikane (do zdaj so pristopili Facebook, Google, Twitter in Mozilla), ki bodo po navedbah komisije izvajali več dejavnosti, usmerjenih v "varnost in celovitost volitev".
Twitter je po poročanju Politico.eu lani v poročilo o transparentnosti, ki ga objavlja vsaki dve leti, dodal postavko o številu poskusov manipulacij, ki jih opredeljuje kot "poskuse motenja zdrave javne razprave prek avtomatiziranih računov". Samo med januarjem in junijem je platforma zaznala 232 milijonov takih računov in jih tri četrtine tudi suspendirala.
"Korporacije, ki imajo možnost, da odločilno vplivajo na to, kaj ljudje berejo, pa morda te možnosti do zdaj niso izkoriščale, sili, da to zdaj počnejo. In sicer tako, da se postavijo na 'pravo' stran," o tem pristopu meni Turk.
Tudi Andrée meni, da je skrb vzbujajoče, da se platforme, kot sta Facebook in Twitter, postavlja v vlogo "arbitrov resnice".
"Družabna omrežja že danes aktivno bijejo boj proti lažnim novicam, a njihova končna dolžnost - še posebej velikih podjetij - je vedno do njihovih delničarjev in s tem zaslužka. /.../ Zato je zaupanje ali že le nenadzorovano toleriranje te vloge velikih podjetij dolgoročno nadvse nespametno dejanje. Velike spletne platforme so vsekakor v prvi vrsti tega boja in posledično lahko naredijo veliko, vendar v tem ne smejo biti prepuščene lastni integriteti," meni.
Zadnji konec tedna je težavo pod žaromete postavila nemška pravosodna ministrica Katarina Barley, ki meni, da bi države morale imeti več podatkov o delovanju Facebookovih algoritmov. "Naj gre za vprašanje delovanja algoritmov, ki filtrirajo domnevno lažne novice, ali Facebookovega ravnanja z zasebnimi podatki uporabnikov, ne smemo se zanašati na to, da bo Facebook ravnal pravilno. Državni regulatorji bi morali imeti možnost, da to preverijo," meni.
Cenzura najočitnejša, a ne tudi najučinkovitejša
Andrée za konec poudari, da cenzura, čeprav je najočitnejša rešitev, ki nam pride na misel v takih primerih, še zdaleč ni najprimernejša ali najučinkovitejša. "Cenzura na spletu ne deluje, saj je, brez hudih posegov v človekove pravice in svoboščine, daleč preohlapna. V najslabšem primeru problematične akterje naredi le še bolj učinkovite ter težje za zaznavanje in pregon."
Po njegovem mnenju je edina rešitev, da rešujemo izvorni problem, ki je pravzaprav kriv za razmah lažnih novic. Andrée kot vzrok navaja vedno boljše poznavanje delovanja človeških možganov in s tem sposobnost manipulacije z njimi ter še pred nekaj desetletij povsem nepojmljivo poplavo informacij, s katero se naši možgani s starimi tehnikami ne znajo spoprijeti.
In kakšna je rešitev? Po mnenju sogovornika je treba opolnomočiti ljudi, da bodo prepoznali in se branili pred psihološkimi manipulacijami ter znali razločevati med kredibilnimi in nekredibilnimi informacijami. "To akcijski načrt Evropske komisije tudi prepoznava in definira kot enega od stebrov, vendar žal ne gre dovolj daleč," meni.
Skušnjava bo velika
Turk na drugi strani meni, da "stara politika in stari mediji" glede teže problema lažnih novic pretiravajo. Dejstvo, da ta pojav krivijo za vzpon populizma, je po njegovem mnenju nevarno, ker "stari politiki" ponuja izgovor, da se ne ukvarja z globljimi vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva.
"Kar predlaga komisija, je samo po sebi smiselno, nevarnost je samo v tem, da se široko odpira možnost zlorab. Skušnjava bo predvsem v okoljih z nizko demokratično kulturo velika," meni sogovornik.
17