Torek, 11. 12. 2018, 4.00
5 let, 4 mesece
Žiga Turk: Politizacija "lažnih" novic
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,07
11
Da so lažne novice grožnja demokraciji? Ne. So manjša grožnja demokraciji kot lažne novice o lažnih novicah!
Lažne novice in sovražni govor vsem prav pridejo. Eni lažejo o drugih, tretji širijo sovraštvo o četrtih, peti pretiravajo, koliko šesti lažejo in sedmi po krivem obtožujejo osme, da širijo sovražni govor.
Nastradajo drugi. In seveda četrti in šesti in osmi. Prvi in tretji so zaželena tarča varuhov reda in miru javnega prostora in nobene posebne potrebe ni, da se pogromu pridružim še jaz. Peti in sedmi, torej pretirano obtoževanje za lažne novice (tukaj) in zloraba kritike sovražnega govora (tam), pa zaslužijo nekaj pozornosti.
Lažne novice o lažnih novicah
Če bi merili kvadraturo potiskanega papirja, je tega več kot lažnih novic.
Državljani, da imajo pravico do resnične informacije. Posebej novinarji to radi poudarjajo, ker se imajo za edine poklicane, da resnične informacije izdelujejo. Ampak ne. Ljudje imajo pravico razširjati in sprejemati informacije, ne glede na to, ali so resnične. Neki sodnik v ZDA je celo napisal: "Neresničnost ne more biti izgovor za poseganje v svobodo govora" (vir). Državljani nimajo pravice do resnice, ampak pravico do iskanja resnice.
Da obstajajo lažne in resnične novice. Ne. Obstajajo samo različne stopnje resnicoljubnosti, od popolnih laži prek spinov, pristranskih novic in načina uokvirjanja novice do resnicoljubnega poročanja (vir). O tem sem nekaj več povedal zadnjič (vir).
Da so lažne novice odločile volitve v ZDA, Brexit ipd. in zato je panika, da bodo odločile tudi naslednje, npr. v Evropi, upravičena. Zato je skrajni čas, da nekdo na internetu naredi red in reši demokracijo. Ne. Znanstveniki ugotavljajo, da je "bil vpliv reda velikosti stotinke odstotka" (vir). Za nobene od zadnjih evropskih volitev ni resnih študij, ki bi si upale dokazovati sicer v delu politike zelo iskano trditev, da so nanje pomembnejše vplivale lažne novice.
Lažne novice da so grožnja demokraciji. Ne. So manjša grožnja demokraciji kot lažne novice o lažnih novicah! Smisel demokratičnih ritualov, kot so volitve, je, da vzpostavi zaupanje ljudi v oblast, ki so jo izvolili. Če vpijemo, da so bile volitve prigoljufane, je zaupanje manjše in posledično oblast šibkejša. Zato demokrati v ZDA poudarjajo rusko zaroto - da bi bil Trump šibkejši. Rusi seveda ne pretiravajo z zanikanjem svojega vmešavanja v volitve v ZDA, saj bi z odločnim zanikanjem krepili Trumpa, močan ameriški predsednik pa ni v ruskem interesu.
Internet da povzroča nastanek skupin somišljenikov - sob, v katerih odmeva en in isti glas - echo chambers. Najbolj mi gre na smeh, ko v zvezi s tem drug za drugim vijejo roke udeleženci kakšnih modrovanj in jim cela dvorana enoumno kima. Ne. Dokazano je, da so uporabniki družbenih omrežij bolj izpostavljeni novicam druge strani kot nekateri drugi (vir). Enoumje (groupthink), ki se oblikuje, ko je 95 odstotkov novinarjev enega političnega prepričanja (vir), je mnogo bolj nevarno kot domnevno grupiranje bralcev na internetu.
Tudi pri nas je Facebook cenzuriral dostop do nekega predavanja ustavnega sodnika Klemna Jakliča.
Pretiravanje ustreza starim strankam in medijem
Medijska krajina se je spremenila. Še pred 15 leti so obstajale koalicije medijev in politike. Vsaka veja politike je imela svoje medije. Npr. Figaro, Humanite, Le Monde. Veliki mediji in velike stranke so vsaka na svojem polu nadzorovale prostor javne debate. Nadzorovale so jo lahko, ker je obstajalo tehnološko pogojeno ozko grlo: vse objavljeno je šlo mimo urednika, skozi tiskarno in v trafiko ali na oddajnik. Tam je bilo mogoče vzpostaviti formalno ali neformalno cenzuro.
Na internetu teh ozkih grl ni. Kot je zgroženo povedal minister za kulturo Prešiček, "danes lahko vsak napiše skoraj vse, kar si želi" (vir). Kar se nekaterim zdi grozno, drugi pozdravljamo!
Še več! Vsak lahko komentira, vsak ureja in vsak priporoča drugim, kaj velja prebrati. Distribucija in komunikacija sta enostavni, vzpostaviti nov medij je trivialno, potrebujete pravzaprav samo račun na YouTubu za video, Soundcloud za audio ali na Bloggerju za tekste. In objavljate.
Podobno je mnogo lažje kot nekoč ustanoviti stranko. Kar situacija v Sloveniji, pa tudi po Evropi, dokazuje. Za povezovanje ljudi zadostuje Facebook, nobene potrebe ni po lokalnem odboru v vsaki vasi.
Posledici teh tehnoloških trendov sta umiranje starih medijev in zmanjševanje vpliva starih velikih strank na eni ter nastajanje novih medijev in novih strank na drugi strani.
Tega stare stranke in stari mediji niso pripravljeni kar gledati, zato se vzpostavljajo koalicije starih političnih strank in starih medijev s ciljem, da bi si omejili konkurenco. Zgodbe o lažnih novicah in sovražnem govoru, česar, da je veliko več v novih medijih, so prišle kot nalašč, da se začne delati red. Kako pa bi bila javnost lahko proti temu, da se ustavi laž in da se ustavi širjenje žaljivega govora? Na to struno brenka tudi predsednik vlade Šarec v svoji izjavi (vir), ki jo je mogoče razumeti kot poziv za ustavitev oglaševanja v opozicijskih medijih. Na to struno brenkajo mnenjski voditelji, ki pripravljajo teren, da nam "to deželo naredijo spet nemško" oziroma to medijsko krajino spet očiščeno vsega "neprimernega".
Faustovska pogodba
Ker konvencije o ČP ožijo manevrski prostor državam, da bi nadzirale govor, politika poskuša pripraviti internetne korporacije do tega, da bi zanje opravljale umazano delo. Pri tem so uspešni, (1) ker se korporacije bojijo zameriti politiki in njenim davčnim in inšpekcijskim vzvodom in (2) ker so lastniki in zaposleni v teh korporacijah politično opredeljeni. Oženje svobode govora na družbenih omrežjih gre zato predvsem na račun desnega govora (vir).
Tudi pri nas je Facebook cenzuriral dostop do nekega predavanja ustavnega sodnika Klemna Jakliča. Kako ukinjajo desne račune pred novembrskimi volitvami v ZDA, je bogato dokumentirano (vir). Da so pred volitvami z usklajeno akcijo več zasebnih tehnoloških podjetij uspeli z interneta spraviti Gab - omrežje za svobodni govor - je zaskrbelo tudi "napredne" medije (vir).
Taka dejanja zmanjšujejo legitimnost volitev in zaupanje v demokracijo. Poražencem dajejo možnost, da neuspeh pripišejo neenakim možnostim, ki so jih imeli v tekmi za volivce. Zato bi veljalo v demokratičnih državah obtožbe o neformalni cenzuri in zatiranju preiskati zelo resno. Komisija za peticije in človekove pravice bi tako morala raziskati, kako je lahko prišlo do cenzure predavanja ustavnega sodnika ddr. Jakliča (vir). Podobno vprašanje bi lahko naši poslanci sprožili v Evropskem parlamentu, ko bodo naslednjič imeli na ražnju Facebook. Zuckerberg verjetno ne bo prišel pričat v Ljubljano, kar požreti pa tega Slovenija ne bi smela.
Nenačelna koalicija med staro politiko, starimi mediji in velikani Silicijeve doline je tudi neverjetno kratkovidna. Dajati moč za usmerjanje javnega dialoga že tako ali tako izjemno močnim podjetjem, kot sta Google ali Facebook, je dolgoročno nevarno, pa tudi če ta hip vsebine prirejajo tako, da je všeč oblasti.
Če bi naši dominantni mediji resnicoljubno pisali na primer o dogodkih, ki so povezani z ilegalnimi ekonomskimi migranti na naši južni meji, ne bi nihče spremljal, kaj imata o tem povedati Nova24 in Demokracija.
Ta podjetja so nevarnejša od Rusije, da o zasebnih avtorjih ali spletnih medijih iz makedonske garaže niti ne govorimo. Zakonodajalec bi naredil pametno, če bi, nasprotno, spletnim velikanom naložil, da vse vsebine obravnavajo enako, podobno, kot je z omrežno nevtralnostjo naložil operaterjem interneta, da ves promet obravnavajo enako (vir).
Rešitev so resnicoljubni visokoproračunski mediji
Najboljše orožje proti lažnim novicam so kakovostni in resnicoljubni veliki mediji. Zakaj ni lažnih novic o vremenu? Zato, ker imamo dostop do zanesljivih vremenskih napovedi. Če jih ne bi bilo, povpraševanje po vremenskih koledarjih iz pratike ne bi bilo samo del folklornih spominov na stare čase, ampak bi to upoštevali pri tem, ali bi šli na delo z avtom ali s kolesom, ali bi šli za vikend v hribe ali ne.
Če bi naši dominantni mediji resnicoljubno pisali na primer o dogodkih, ki so povezani z ilegalnimi ekonomskimi migranti na naši južni meji, ne bi nihče spremljal, kaj imata o tem povedati Nova24 in Demokracija. Tako pa ta dva medija silita, da o dogodkih poročajo tudi veliki. Brez tega, da je svoboda govora tudi za tako pisanje in filmanje, vprašanje, kako celovito bi bili obveščeni skozi dominantne medije.
No, zato ni za odmet pravica do lažnih novic. Šele v soočenju različnih se namreč izkristalizira, katere so lažne in katere ne. Manj kot se politika in država v to vmešavata, boljše bo za vse.
11