Žiga Turk: Zima prihaja

Najprej patologizacija, nazadnje eliminacija

Najprej patologizacija, potem kriminalizacija, nazadnje eliminacija. To je recept, ki je v javni diskusiji vedno bolj prisoten. Ideje razglasiš za patološke, ljudi sodno preganjaš, na koncu jih izločiš iz javnega prostora. Po potrebi tudi fizično. Na ameriškem spletu teče čistka pred novembrskimi volitvami. Z Googla, Facebooka, Tviterja odstranjujejo vse, ki nimajo "zdravega" pogleda na svet. Ukinjajo jim platforme, s katerih lahko širijo svoje "bolne" ideje. Ljudem, kot je Steve Bannon, preklicujejo vabila na razprave, kjer bi se soočili z mnenjskimi nasprotniki. Ljudem, kot je Jože Možina, očitajo vabila napačnim ljudem na javno RTV.

Druga stran je nedotakljiva, ker je patološka. SDS je nedotakljiva in menda bi bilo nespodobno z njimi sklepati koalicijo. Kučan je nedotakljiv in menda je nespodobno, da si z njim na fotografiji. Naša stran je nedotakljiva, ker je sveta. O ženskah, črncih, gejih, priseljencih, skratka, o vseh razen o belih moških, ni dovoljeno povedati nič slabega. Ne smejo biti narisane v stripu, kot Serena Williams, ne smemo dvomiti o njihovih srednješolskih spominih, kot Blasey-Fordovi. Na drugi strani bog ne daj podvomiti o Janezu Janši.

Kučan je nedotakljiv in menda je nespodobno, da si z njim na fotografiji. Foto: STA ,

Simetrija norosti

Na bolj abstraktni in ideološki ravni veljajo za nezdrave koncepti, kot so klasična družina, narod, svetost življenja, razlike med ljudmi, razlike med spoloma, različne vloge ljudi v družini in v družbi ter s slednjim povezane hierarhije. Da so ti koncepti "zastareli" in "preživeti", bodo rekli tisti bolj vljudni. Bolj robati bodo rekli, da so ti temelji družbe nazadnjaški, mračnjaški, našli se bodo tudi taki, ki bodo rekli, da so zatiralski, zločinski, fašistični in patološki.

Skratka tisto, kar je tisočletja veljalo za samoumevno, danes eni označujejo kot bolezen. Kot duševno motnjo. In zagovarjanje tistega, kar nima temeljev v tisočletni tradiciji, za duševno motnjo razglašajo drugi. Celo slovenski akademiji znanosti, da se je zmešalo, pravijo.

Mnenja Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o ogrožanju demokracije

Z norci se obkladamo v obe smeri. Enim se zdi na primer noro (ali vsaj neumno), da nekdo zagovarja, da bi se v Sloveniji morali prišleki prilagoditi slovenski kulturi, ali pa, da ima vsak pravico uživati sadove svojega dela, ali pa, da imajo ljudje radi svojo domovino, ali pa da verjamejo v Boga.

Drugim se zdi noro trditi, da je bil Edvard Kardelj svetovno priznan znanstvenik, da v socializmu nihče ni bil lačen, da dodana vrednost spontano nastaja v družbi in da jo mora nekdo pravično razdeliti; da sta narod in družina preživela, da se mora lokalna kultura umakniti globalni, da nihče ni ilegalen, da so meje držav samo črte na papirju, da je spol družbeni konstrukt, in ne biološka danost, da so razlike dosežkov med moškimi in ženskami rezultat zatiranja, in ne naravnih razlik.

Na drugi strani bog ne daj podvomiti o Janezu Janši. Foto: Reuters

Asimetrija norosti

Vendar obe norosti nista povsem simetrični. N. N. Taleb je nekje zapisal, da če se vam zdi neka zadeva neracionalna oziroma nora, ampak jo ljudje že dolgo prakticirajo, potem bi kazalo premisliti o definiciji racionalnosti oziroma norosti, ki ste jo posvojili.

Tradiciji pa prihaja na pomoč tudi znanost. Vedenjska genetika in evolucijska biologija pobijata družboslovne dogme. Odkrivata naravnost potrebe po verovanju ali po pripadnosti širši skupnosti - na primer svojemu narodu. Evolucijska biologija ne pojasnjuje samo vedenja živali, ampak tudi ljudi. Na razlike v značaju, inteligenci in celo k nagnjenosti k političnemu prepričanju odločilno vpliva genetika, in ne vzgoja, izobraževanje in okolje (vir). Rezultati inteligenčnih testov so dober napovednik za različne vrste dosežkov. Razlike dosežkov različnih skupin ljudi ni mogoče razložiti samo z zatiranjem ali sistemskim rasizmom/seksizmom, ampak, nasprotno, z genetiko (vir).

Skratka, so prepričanja, ki so prestala preizkus časa. In so bistri domisleki, ideje in hipoteze, ki jih čaka najprej soočenje s protiargumenti, potem pa še sodba stoletij.

Mnenja Žiga Turk: Golob, vrabec in miš

Dva načina za razrešitev razlik

Soočenje s protiargumenti je en način za spopadanje z razlikami. Ampak z "norci", "fašisti", "komunisti", "informacijskimi teroristi" in tako naprej se menda ne pogovarja. Do tako zavržnih ljudi je dopustno, pravijo, nasilje. Lahko je fizično, kot smo ga že videli v ljudskih vstajah, obešenih lutkah, mazaških akcijah po hišah ustavnih sodnikov, napadih na ameriške senatorje in drugih razgrajanjih Antife (in v dosti manjši meri Alt-Right) po ZDA.

V primeru, da ima ena stran premoč v institucijah, je nasilje lahko tudi institucionalno. Tako, da se napačno mislečim umaže ime, se jih cenzurira, šikanira, odpusti ali celo strpa v zapor. Zaradi utemeljenih, pa krivoverskih stališč, je Google odpustil Jamesa Damora (vir). Lawrence Summers je moral iz podobnih razlogov zapustiti položaj rektorja univerze Harvard (vir). Theodore Hill je o tem objavil znanstveni članek, ki so ga potem, ko je bil recenziran in sprejet, od-objavili oziroma umaknili s spleta (vir). V teh dneh se za karierno preživetje bojuje fizik, ki je prišel do krivoverskih rezultatov bibliometrične analize fizike (vir). Da bi nekatera stališča lahko označili kot mračnjaška, morajo, povsem mračnjaško, cenzurirati odkritja znanosti.

Tako je stanje v zvezi z eno od dogem na sami svetovni špici. Slovenija je majhna, ampak drži korak s svetom. Od leta 2012/13 je trdno v rokah levice, nasilje ni več vstajniško fizično, ampak so njegovo orodje institucije. Na primer pravosodna vojna proti Francu Kanglerju, poskusi medijskega utišanja Dežmana in Možine, zastrašitev Strehovca in z njim slovenskega pro-life gibanja. In stalno ropotanje z vseh prižnic proti neodvisnim medijem, svobodi govora in zasebni lastnini.

Mnenja Kolumna Žige Turka: Dan skupnosti, ki ima državo!

Skratka

Bolj kot se motiš, več nasilja je potrebnega, da zmoto v družbi uveljaviš. Totalitarni režimi prejšnjega stoletja to lepo ilustrirajo. Zmotnost temeljev nekaterih naprednih utopij je zaradi izsledkov naravoslovja vedno bolj očitna. Po drugi strani so konservativne tradicije preizkušene, ampak preizkušene na kmetijstvu, premogu in jeklu, ne na internetu. Skupne osnove za dialog skorajda ni več. Ni več diskusije, prosto po Chestertonu, kako bi levi izumljali nove in nove napake, desni pa preprečevali, da bi levi stare napake odpravljali. Govorimo vsak svojim, do druge strani pa je edini argument moč.

Zima prihaja.