Torek, 18. 12. 2018, 4.00
6 let
Kako prepoznati lažno nakupovalno spletno stran
Teden pred božičem je eno od najpomembnejših nakupovalnih obdobij leta, česar se zelo dobro zavedajo tudi prevaranti, ki v tem času zdaj že skoraj tradicionalno odpirajo lažne spletne trgovine. V njih izredne popuste ponujajo za privlačne in zaželene izdelke, ki pa jih kupec skoraj zagotovo ne bo prejel nikoli. Kako prepoznati takšno spletno trgovino? Preverili smo, kaj pogosto svetujejo organizacije za zaščito potrošnikov in strokovnjaki za informacijsko varnost.
Način, kako ste prišli do spletne trgovine, ki se vam zdi sumljiva, je lahko prvi pokazatelj, da je nekaj narobe
Če vam za trgovino ni povedal prijatelj oziroma zanjo niste slišali v TV-oglasu ali na kateri spletni strani, vredni zaupanja, temveč ste povezavo do nje dobili v e-poštnem sporočilu neznanega pošiljatelja ali v objavi na Facebooku, kot je tale, je zelo mogoče, da ste prišli na spletno mesto, ki ga je postavil prevarant.
Številne lažne spletne trgovine si v spletnem naslovu izposodijo ime znane blagovne znamke, kot sta Adidas ali Apple, in zraven dodajo privlačne besede, kot so sale (razprodaja), cheap (poceni), deals (ugodnost). Pogosto dodajo še kakšno številko, saj je mogoče, da je bila njihova prvotna izbira domene že zasedena. Če vas je spletna povezava pripeljala na www.apple-deals365.com, je kar verjetno, da ste obiskali spletno trgovino prevaranta.
Samo zaradi poti, po kateri ste prišli do spletne trgovine, sicer še ni mogoče dokončno sklepati, da gre za lažnega prodajalca. Naslednji korak je, da preverite, ali spletno mesto izpolnjuje še katerega od spodaj naštetih kriterijev. Lažne spletne trgovine večinoma izpolnjujejo kar vse.
Spletna trgovina je narejena amatersko
Če je spletna trgovina videti, kot da jo je nekdo naredil v eni uri, fotografije izdelkov so nizke ločljivosti ali pa celo vsebujejo vodne žige, nekatere pomembne povezave znotraj spletne strani pa ne delujejo, bo najbolje, da se od nje poslovite.
Tole je nemška spletna trgovina, ki izpolnjuje skoraj vse kriterije, po kateri jo lahko navedemo kot lažno. Edina načina za stik s prodajalcem sta obrazec za pošiljanje sporočila, ki zgolj osveži spletno stran, in telefonska številka, a ne nemška, temveč španska, na katero se po ugotovitvah avstrijske organizacije za zaščito potrošnikov ne oglaša nihče. Trgovina kot plačilni sredstvi sprejema zgolj bančno nakazilo in neposredno plačilo kurirju, ki lahko z denarjem odide, še preden kupec ugotovi, da je v paketu namesto videoigre kamen. Za nameček na naslovni strani ne delujejo povezave do informacij o trgovini in podatkov za stik.
Zelo pomemben pokazatelj, da je spletna stran narejena amatersko, so tudi slovnične napake. Veliko prevarantov svoje spletne podvige vodi iz tujine, zato jim slovenščina ali angleščina nista prvi jezik.
Lažne spletne strani so pogosto prevedene z orodjem, kot je Google Translate, in čeprav je ta v zadnjih letih občutno napredoval, ob prevajanju bolj specifičnih izrazov ali daljših besedil še vedno tvori nesmisle, ki jih lahko opazimo takoj.
Cene izdelkov so bistveno nižje kot v spletnih trgovinah, ki jih že poznate
Ugotovili smo že, da vam originalnih sončnih očal znamke Ray-Ban Aviator za 20 evrov nihče ne bo prodal niti rabljenih, kaj šele novih.
Podobno je s tako rekoč vsemi drugimi izdelki: če prodajalec, za katerega slišite prvič, izdelek priznane blagovne znamke ponuja za konkretno nižjo ceno od vseh znanih spletnih trgovin, na zalogi v resnici nima najverjetneje nič kosov in samo čaka, da nekdo zgrabi vabo, ali pa prodaja cenene ponaredke.
Pozor - ugodne cene določenih izdelkov se lahko nekomu, ki na področju ni domač, lahko zdijo sprejemljive kljub temu, da so v resnici povsem nerealne.
Primer: lažna nemška spletna prodajalna macbooks-billiger.de je oktobra prodajala iPhone Xs Max s 512 gigabajti prostora za shranjevanje podatkov, trenutno najzmogljivejši Applov pametni telefon, za 1.210,99 evra.
Prevarantom gre zelo na roko dejstvo, da lahko na naslovno stran svoje lažne spletne trgovine napišejo kar koli. Tale nemška se je pretvarjala, da je uradni partner podjetja Apple.
Nekaterim kupcem, ki mobilne industrije ne spremljajo ažurno, se bo to morda zdelo drago, a še vedno sprejemljivo za tako dober pametni telefon. 512-gigabajtni iPhone Xs Max je v resnici še precej dražji, saj cene zanj segajo od blizu 1.500 do več kot 1.700 evrov.
Če trgovec zahteva, da izdelke plačate vnaprej oziroma ne sprejme kreditne kartice, se mu raje ognite
Spletnih prodajaln, ki kot sprejemljive načine plačila upoštevajo zgolj bančna nakazila pred prejetjem naročenih izdelkov, plačilo prek storitve Western Union ali predplačniško kartico paysafecard, se raje ognite v širokem loku. Prodajalcu v teh primerih namreč nič ne preprečuje, da bi po prejetju denarja kupca potegnil za nos in mu nikoli poslal naročenih izdelkov.
Kreditne kartice in plačilni servis PayPal so varnejše, ker je kupec z njimi do določene mere zavarovan in ima možnost, da denar v primeru prevare dobi nazaj.
Preden v sumljivi spletni trgovini kaj poskusite kupiti s kreditno kartico, če bo to slučajno mogoče, raje sicer še vseeno preverite, ali spletno mesto ustreza drugim kriterijem na tem seznamu. Mogoče je namreč tudi, da je prevarant na lovu za kreditnimi karticami in da se bo ob potrditvi plačila obrazec za vnos številke kreditne kartice preprosto osvežil, prevarant pa jo bo prejel po e-pošti. Če se to zgodi, jo nemudoma prekličite.
Nejasni pogoji za vračilo izdelka
Lažne spletne trgovine imajo pogosto pretirano zapleten ali pa kar neobstoječ pravilnik, kar zadeva vračilo izdelkov in vrnitev kupnine. Če vam uspe vzpostaviti stik s prodajalcem, ta pa vam na vprašanje, kako je z vračilom naročenih izdelkov, odgovori nejasno ali pa zelo površno, raje prekinite komunikacijo in izdelek kupite drugje.
Kako dolgo spletna trgovina že obratuje?
Če za spletno trgovino slišite prvič, je to mogoče zato, ker jo je prevarant odprl pred kratkim. Pojdite na orodje Wayback Machine, ki sproti arhivira spletne strani in v polje za iskanje vpišite spletni naslov trgovine (www.prevarant.com, na primer).
Wayback Machine za spletne strani, ki delujejo že dlje (primer: siol.net) pokaže takšne rezultate. Klik na katerega od obkroženih datumov odpre različico spletne strani na tisti dan. S klikom na katero od letnic zgoraj lahko medtem dostopamo do različic spletne strani v preteklih letih.
Če ne bo zadetkov ali pa če se bo izkazalo, da je bila spletna trgovina v preteklosti nekaj čisto drugega, jo raje pustite pri miru.
Uporabite lahko tudi orodje whois.net in preverite, kdaj je bila ustvarjena (Creation Date) internetna domena, na kateri domuje spletna trgovina.
Kdo je lastnik spletne trgovine? Če se skriva, mu raje ne zaupajte.
Lažne spletne trgovine uporabniku zelo pogosto ne ponudijo nobenih informacij o tem, kdo stoji v ozadju in kje je sedež trgovine.
Na že omenjeni spletni strani whois.net ali pa na slovenski register.si, če gre za slovensko spletno trgovino, lahko sicer preverite podatke o lastniku internetne domene, na kateri gostuje spletna stran.
Iskren prodajalec nima česa skrivati, če pa podatki o trenutnem nosilcu domene niso na voljo, ker ta blokira svoje podatke whois, orodja za to so namreč na voljo,
Če je edini način za stik s prodajalcem obrazec na spletni strani, jo raje kar zapustite
Ne le, da na sporočila, prejeta prek obrazca, ne odgovarja nihče, uporabnik z oddajanjem takšnega sporočila prevarantu tudi pusti svoj e-poštni naslov, ki ga lahko nato zlorabijo ali za pošiljanje neželene e-pošte ali pa ga klonirajo in neželeno e-pošto pošiljajo v imenu uporabnika.
Tole ni v redu. Vidimo lahko tudi, da je upravljavec spletne strani narobe zapisal besedi informations (pravilno je information, podatki) in addrese (pravilno je address, naslov).
Če prodajalec med podatki za stik navaja e-poštni naslov, bodite pozorni na njegovo domeno. Zelo verjetno je namreč, da bo uporabljal eno od domen brezplačnih poštnih predalov, kot so gmail.com, outlook.com, yahoo.com. Če je ne prepoznate, to še ne pomeni, da ni ena od njih - ponudnikov brezplačne e-pošte je namreč na stotine.
Preberite tudi: