Apple vsako leto izda le tri nove mobilnike. Lani zato nismo videli iPhona X Max, temveč se je moral uporabnik z željo po večjem zaslonu obrniti na iPhone 8 Plus. Zdaj ga le imamo - iPhone Xs Max! Narejen je zato, ker mora vsaka serija imeti tudi svojega velikana. Preverili smo, na kakšen način ti življenje olajša najdražji serijski telefon v zgodovini.
Že prejšnjič smo pohvalili kakovostno kartonsko pakiranje. Občutek, ko med odpiranjem počasi spolzi dol in razkrije pregrešno drag kos tehnologije, je prijeten. V škatli dobimo poleg naprave še USB v Lightning kabel za napajanje in prenos podatkov prek računalnika, polnilni adapter za polnjenje iz električnega omrežja in slušalke.
Kljub vratolomni ceni se letos pri nobenem od modelov niso odločili, da bi v paket dodali avdioadapter iz Lightning v 3,5-milimetrski vtič.
Hladen občutek jekla, ko primemo napravo, seveda napoveduje, da je to vrhunsko izdelan aparat višjega ranga. Kar zadeva postavitev gumbov, ni nobenih razlik v primerjavi z modelom Xs. Gumbi proizvajajo prijeten klik in so ergonomično razporejeni. Ker je telefon bolj visok kot širok, lahko tipkamo tudi z eno roko.
Tudi zaslon smo že prehvalili v članku o iPhonu Xs. Tukaj pač ni dileme, ekran je vrhunski. Pri Xs Maxu gre za večji, 16,5-centimetrski zaslon. Pri Applu so se odločili, da ta ne prikazuje več vsebine, ampak jo le poveča. Čisto malce lahko povečamo tudi ikone uporabniškega vmesnika, a bistvenih sprememb v primerjavi z navadnim Xs ni.
Prednosti večjega zaslona so vidne drugje. Prva izmed prednosti je ta, da je zgornji zavihek, ki je sestavljen iz množice senzorjev in "selfie" kamere, opazno manj moteč. Druga prednost je seveda ta, da je na njem veliko večji užitek gledati fotografije in videoposnetke.
Slabost tako velikega ekrana je seveda njegovo upravljanje. Z eno roko ga bodo zmogli uporabljati le redki. Osebno smo vedno uporabljali obe roki, saj je drugače nekatere zaslonske gumbe nemogoče doseči. Zaradi velikosti ima uporabnik tudi večji strah, da mu bo telefon zgrmel na tla. So se pa inženirji zelo potrudili, da so težo naprave lepo razporedili, saj kljub svojim 208 gramom ne deluje pretežak.
Baterija je ob naši uporabi gladko zdržala ves dan. V škatli dobimo navaden adapter za polnjenje, ne tistega, ki zmore hitro polnjenje. Tega je treba dokupiti. A pozor: ko ga priključimo na napajanje, moramo preveriti, ali se telefon zares polni. Redno se je namreč dogajalo, da naprava baterije ni polnila. Pomagala sta preprost odklop in ponoven vklop kabla za napajanje.
iOS 12 ponuja merjenje velikosti predmetov s pomočjo kamere. Zadeva je zanimiva, a vseeno ne dovolj natančna, da bi lahko zamenjala dobro staro ravnilo.
Applov operacijski sistem je znan po tem, da je hiter in da so animacije gladke. Čeprav sem od nekdaj uporabnik naprav z Androidom, je bil zame prehod na iOS dokaj neproblematičen. Uporabniški vmesnik je dovolj intuitiven, velik minus vidim le v tem, da ta še vedno ni v slovenskem jeziku.
Pri drugem daljšem srečanju z iOS (naše prvo je bilo tisto z iPhonom Xs) sem opazil še nekaj malenkosti, ki so pri Androidu bolje implementirane. Prva nevšečnost je postavitev ikon na domačem zaslonu. Osebno si v doseg palca (za lažje enoročno upravljanje naprave) vedno premaknem najbolj uporabljane aplikacije.
Pri iOS je to nemogoče, saj se ikone vedno postavijo druga zraven druge, zato sem moral v zgornji del zaslona postaviti kup aplikacij, ki jih nikoli ne uporabljam. Samo tako sem lahko na dnu zaslona postavil svoje najljubše. Domači zaslon je zato videti precej grdo in neorganizirano.
Druga nevšečnost je to, da so vse nastavitve Applovih aplikacij v glavnih nastavitvah, ne že znotraj aplikacije. Če hočemo spremeniti način snemanja videoposnetkov iz običajnega v počasni posnetek, moramo aplikacijo zapreti, oditi v Nastavitve, v dolgem seznamu poiskati zavihek Kamera in šele tam lahko spremenimo način snemanja. Pomembno je, da se zato vse nastavitve nastavi še pred uporabo, saj bo v nasprotnem primeru trenutek, ki ste ga želeli zajeti, že mimo.
Kar zadeva gledanje videoposnetkov, fotografij in poslušanje glasbe, vas Xs Max ne bo pustil ravnodušnih. Slika je kristalno jasna, barvna reprodukcija vrhunska, zvočniki pa so češnja na tortici, saj zmorejo biti zelo glasni, čisti in proizvajajo slišne nizke tone.
Kameri sta enaki kot tisti v Xs, ena je standardna, druga je telezoom. S pomočjo funkcije Smart HDR iPhone združi več različnih posnetkov, da ohrani ogromno informacij in jasno sliko. Če z njim fotografiramo podnevi, dobimo resnično vrhunske slike, dobro se odreže tudi v slabši svetlobi.
Portretni način po novem sam dodaja zameglitev. Rezultati so lahko zelo dobri, lahko pa se algoritem malce zmede in fotografijo povsem pokvari. Med testiranji smo opazil še nekaj. Če nekaj fotografiramo zelo od blizu, brez portretnega načina, da bi dobili zamegljeno ozadje, so v zameglitvi opazni kristalčki.
Pri obdelavi slike, na primer za Instagram, se pri dodajanju ostrine kristalčki še bolj vidijo. Verjamem, da je to rezultat procesiranja slike, kar lahko Apple odpravi s posodobitvijo.
Apple z letošnjim repertoarjem ni bil pretirano drzen. Spremembe in novosti so, a jih je bore malo. Tisti, ki že od nekdaj obožujejo dizajn njihovih naprav in iOS, bodo vsekakor navdušeni nad novimi mobilniki. Tisti, ki se še vedno oklepajo Androida in bi mogoče radi prešli na iPhone, pa morajo med prehodom sprejeti določene kompromise.
Vsak sistem ima svoje pluse in minuse, zato je izbira stvar okusa. Moja izkušnja z jabolčnim telefonom je bila večinoma prijetna. Na splošno gledano je to vrhunski telefon za uporabnike, ki bodo od njega zahtevali največ.
Poraja pa se vprašanje, kaj narediti glede cene. Ta je resnično ogromna. Kot smo zapisali v vtisih o iPhonu Xs: mogoče je zaradi nižje cene boljša izbira lanski iPhone X ali pa to, da kupec še malce počaka na Xr. Ta bo z izjemo enojne zadnje kamere, aluminijastega okvirja namesto jekla, LCD-zaslona namesto OLED in prejšnje generacije Face ID v notranjosti praktično enak.
