Torek, 28. 8. 2018, 20.09
5 let, 8 mesecev
Kako z vami manipulirajo na spletu: poglejte teh osem zvitih taktik
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,11
1
Dark patterns v dobesednem slovenskem prevodu pomeni "temni vzorci". Izraz predstavlja uporabniški vmesnik spletne strani ali računalniškega programa oziroma aplikacije, ki je bil zasnovan tako, da bi uporabnike speljal na led, ne da bi to vedeli. Cilj uporabe takšnih vmesnikov je izključno pridobitništvo: ustvarjanje prihodka z oglaševalskim denarjem, širjenje baze uporabnikov, prodaja storitev in izdelkov tudi tistim, ki jih nočejo.
Nekatera tehnološka podjetja in spletne strani pogosto uporabljajo trike, s katerimi uporabnika prepričajo, da stori nekaj, kar bo voda na njihov mlin - klikne na gumb za prenos programa, ki ga ne potrebuje, nevede deli svoje osebne podatke, plačuje neželeno naročnino. Takšne zvijače razkriva spletna stran Dark Patterns, ki jo je leta 2010 zasnoval strokovnjak za uporabniške vmesnike Harry Brignull.
Vzbujanje slabe vesti: ste res tako brezsrčni ali celo neumni?
Precej spletnih strani v zadnjem času ob obisku odpre pojavno okno in uporabniku ponudi ažurno obveščanje o vsebinah, ki ga zanimajo, prek e-pošte. Vse, kar mora storiti, je, da z njimi deli svoj e-poštni naslov.
Če tega noče storiti, temveč želi zapreti pojavno okno, bo moral zelo pozorno pogledati, kje je gumb, s katerimi je to mogoče narediti. Največkrat je zamaskiran v spletno povezavo, ki želi uporabniku vzbuditi slabo vest, ker s spletno stranjo noče deliti svojega e-poštnega naslova.
Kupčije, znižanja do kar 70 odstotkov! Ne hvala, ne želim prihraniti denarja. | Foto: confirmshaming.tumblr.com
Primer: da se znebimo vprašanja "Želite kaj izvedeti o navadah svojega psa?" in zapremo pojavno okno, je treba klikniti na povezavo, ki pravi "Ne, hvala, svojega psa nimam tako zelo rad", in tako naprej. Povezava za zaprtje pojavnega okna je, kot lahko vidimo na spodnji fotografiji, pogosto tudi težko opazna.
Želite izvedeti, kako bi morali hraniti svojo mačko? Ne, hvala, vseeno mi je, kakšno hrano je moja mačka. | Foto: confirmshaming.tumblr.com
Nekatere spletne strani tudi implicirajo, da je uporabnik neumen, ker ne želi njihovega orodja za zaklepanje zaslona na telefonu: "Hvala, ampak odklepanje telefona je muka, svoje podatke raje pustim povsem nezaščitene."
Opazili smo, da uporabljate program za blokiranje nadležnih oglasov. Ga lahko morda izklopite za to spletno stran? Ne, hvala, ker sem slab človek. | Foto: confirmshaming.tumblr.com
Gumbi za prenos datotek, ki to v resnici niso
Na spletnih straneh, ki ponujajo prenos datotek, na primer računalniških programov, morate biti zelo pozorni, da res kliknete na pravi gumb za prenos namestitvene datoteke, in ne na oglas, ki vas bo preusmeril na drugo spletno stran.
Takšne spletne strani namreč pogosto prikazujejo oglase, ki vsebujejo sličico gumba Download (Prenos), ker računajo na to, da ga bo uporabnik kliknil in tako obiskal oglaševalca, njim pa bo v denarnico kapnilo nekaj oglaševalskega denarja.
Lažni gumb za prenos (desno) in obvezno razkritje, da gre v resnici za oglas (levo). Pravi gumb za prenos je v tem primeru v resnici v zgornjem levem kotu (Download Now).
Kam vodi gumb Download, lahko preverite tako, da se nanj pred klikom samo postavite s kazalcem miške in pogledate na ime spletne povezave (URL), ki se pokaže ob spodnjem robu zaslona.
Pravi gumb za prenos (zgoraj) bo uporabnika zadržal na spletni stran, lažni gumb (spodaj), ki je v resnici oglas, pa ima precej daljše ime spletne povezave, uporabnika pa bo preusmeril na drugo spletno mesto.
Mislimo, da smo naredili eno stvar, zgodi pa se druga
Ponudnik storitev ali izdelovalec programske opreme uporabniku ponudi dve možnosti, ki se na prvi pogled zdita različni, a sta v resnici le drugačni poimenovanji iste odločitve.
Eden najbolj slavnih primerov takšnega zavajanja se je zgodil leta 2016, ko je Microsoft uporabnikom operacijskih sistemov Windows 7 in Windows 8.1 začel ponujati brezplačno nadgradnjo na Windows 10.
To je storil tako, da uporabnik v resnici ni imel izbire. Pojavno okno (zgoraj), v katerem mu je bila ponujena nadgradnja, se je zaprlo le, če je uporabnik kliknil na enega od dveh gumbov: Nadgradi zdaj (Upgrade now) ali Nadgradi pozneje (Upgrade tonight). Veliko uporabnikov si je takrat namestilo Windows 10, čeprav tega niso želeli narediti.
Pozneje se je pojavila celo različica pojavnega okna, ki jo je bilo mogoče zapreti, a so Windowsi to razumeli kot strinjanje uporabnika, da želi namestiti Windows 10. Pri Microsoftu so pozneje priznali, da so bili pri ponujanju brezplačne nadgradnje na Windows 10 preveč agresivni (vir).
Nameščanje programov: Pogosto računajo na to, da boste brezglavo klikali "Naprej"
Nekateri posredniki brezplačnih računalniških programov v čarovnika za namestitev pogosto vključijo dodaten korak s ponudbo za brezplačno namestitev še enega programa. Možnost "Da, želim namestiti promocijski brezvezni program, ki ga ne bom uporabljal nikoli", je praviloma že obkljukana.
Marsikateri uporabnik ta korak v želji, da bi čim prej namestil prvotni program, prezre in brezglavo klikne gumb Naprej, nato pa se čudi, od kod se je na njegovem računalniku pojavilo toliko neuporabnih programov.
Adobe Flash je bil znan po tem, da je uporabnika v namestitev protivirusnega orodja poskusil pretentati še pred prenosom namestitvene datoteke za Flash.
Pazite, katera polja obkljukate oziroma jih ne obkljukate
Zvita strategija, ki jo spletne strani uporabljajo čedalje pogosteje, je, da v obrazcih za registracijo uporabniškega računa klasično možnost "Prek e-pošte želim prejemati dodatne informacije" zamenjajo z nasprotno "Ne želim prejemati dodatnih informacij".
Marsikateri uporabnik, ki je vajen, da nikoli ne obkljuka prve možnosti in se tako izogne prejemanju nadležne e-pošte, tega ne bo storil tudi v tem primeru, s čimer se bo samodejno strinjal s prejemanjem "dodatnih informacij".
Luknja, v katero je preprosto pasti, zelo zamudno pa je splezati ven
Nekateri ponudniki spletnih storitev in spletne trgovine, ki sprejemajo plačila s kreditno kartico, bodo uporabnikov tekoči račun ob nakupu storitve ali izdelka, ki ga želi, poskusili na zvit način bremeniti še za kaj drugega.
Dark Patterns kot resnični primer navaja nekatere spletne ponudnike vstopnic za športne dogodke, koncerte in druge prireditve, ki so uporabniku, če ni opazil drobnega tiska in označil, da tega ne želi, podelili še klofuto v obliki naročnine na revijo.
To je bilo mogoče preklicati samo na za marsikoga zelo zamuden način: tako, da je uporabnik natisnil obrazec za prekinitev naročnine, ga izpolnil ročno in ga poslal po navadni pošti.
Berite drobni tisk
Veliko spletnih ponudnikov storitev v zadnjih letih ponuja ugodnosti v obliki brezplačnih naročnin na določeno storitev na obdobje sedmih dni ali enega meseca. V tem obdobju lahko uporabnik preveri, ali mu je storitev všeč dovolj, da bi bil za njo pripravljen plačevati mesečno naročnino.
Za začetek preizkusnega obdobja mora uporabnik ponudniku storitve skoraj brez izjeme predati številko svoje kreditne kartice, če bi se pozneje odločil, da bo naročnino vendarle plačeval. A šele v drobnem tisku je pogosto zapisano, da bo po izteku preizkusnega obdobja naročnino začel plačevati, pa če se s tem strinja ali ne. Da je na storitev naročen, lahko uporabnik, ki je vmes pozabil, da se je registriral za preizkusno obdobje, ugotovi šele po nekaj mesecih plačevanja naročnine.
Takšno taktiko pogosto uporabljajo ponudniki storitev, ki že imajo številko uporabnikove kreditne kartice, na primer spletni trgovec Amazon. Več njegovih strank se je na spletu namreč že pritoževalo, ker so sodelovali v 30-dnevnem preizkusnem obdobju storitve za ekspresno dostavo Amazon Prime, niso pa prebrali drobnega tiska, v katerem piše, da jim bo Amazon po izteku preizkusnega obdobja samodejno zaračunal skoraj deset evrov mesečno.
Kako hitro 15 evrov postane 164 evrov
Precej spletnih trgovin, sploh tistih, ki trgujejo z neoprijemljivim blagom, kot so internetne domene, v uporabnikovo košarico pred zaključkom transakcije občasno nameče dodatne storitve, ki konkretno dvignejo ceno, ki jo je bil uporabnik pripravljen plačati.
Dark Patterns opozarja na GoDaddy, enega največjih prodajalcev internetnih domen na svetu, ki na prvi strani kupca razveseli z ugodno ceno paketa štirih domen. Zanje bi plačal samo nekaj več kot 15 evrov, ko pa nadaljujemo do košarice, je končna cena kar 164 evrov, saj je GoDaddy v ceno privzeto vključil še podaljšanje veljavnosti domen za eno leto in dveletno zaščito.
Preberite tudi:
1