Nedelja, 25. 1. 2026, 4.00
7 ur, 9 minut
Kolumna
Branko Soban: Popravek po 50 letih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Branko Soban je Siolov kolumnist.
Sedim v prijetni kavarni v Palermu Sohu, enem najbolj živahnih in "trendi" predelov Buenos Airesa, in listam dnevnik La Nacion. Ko takole prebiram naslove in uvode člankov o notranjepolitičnem dogajanju v Argentini, mi v oči nenadoma pade malone neverjetna zgodba, ki zna biti prelomna ne le za to državo, ampak tudi širše. Morda celo za Evropo. Sodišče v mestu Bahía Blanca je namreč lokalnemu časopisu La Nueva ukazalo objaviti popravek članka, ki je bil objavljen pred skoraj 50 leti … Za kaj pravzaprav gre? V času, ko je Argentini vladala vojaška hunta, marca letos bo minilo natanko 50 let, odkar je vojska strmoglavila predsednico Isabelo Perón, je dnevnik, takrat še La Nueva Provincia, odločno podpiral vojaški režim. In bralstvu dogodke tistega časa predstavljal tako, kot so si jih zamislili generali.
Ugrabljeni, mučeni in likvidirani
Tako je časnik kmalu po prevratu v 70. letih denimo objavil članek, da je bilo v spopadih z vojsko ubitih 36 Argentincev. Dejstva so bila seveda popolnoma drugačna. Teh 36 mož je vojska v resnici ugrabila, mučila, zlorabljala in jih na koncu umorila. Torej niso umrli v spopadu. Nekateri med njimi so preprosto izginili. Sorodniki še zdaj ne vedo, kje so njihova trupla.
Sodni tribunal, v katerem so sedeli Ernesto Sebastián, Sebastián Luis Foglia in Marcos Javier Aguerrido, je uredništvu časnika zdaj ukazal, naj popravijo lažno novico iz 70. let in smrt teh zavednih mož, ki so se upirali diktaturi, opišejo tako, kot so se stvari zgodile v resnici. Tožilstvo je opozorilo, da je popravek pravzaprav neke vrste "moralna odškodnina" za žrtve, ki imajo tudi po smrti "pravico do odgovora". Ker sami tega niso mogli zahtevati, je to v njihovem imenu zdaj storilo sodišče.
Izmišljeni "spopadi z vojsko"
Vojaška hunta, ki so jo vodili general Jorge Rafael Videla, admiral Emilio Eduardo Massera in general Orlando Ramón Agosti, je za umore političnih nasprotnikov pogosto uporabljala izraz, da "so padli v spopadih z vojsko". In to dikcijo so seveda vztrajno ponavljali tudi režimu naklonjeni mediji.
V Argentini se je dogajala krivica.
Vojska je v času diktature v letih med 1976 in 1983 brutalno obračunavala z nasprotniki režima, jih zapirala, mučila in ubijala. Mnoge so napol omamljene z letal metali v Atlantik. Morje je tako za vselej pogoltnilo in zakrilo sledi zločina.
Zločini ne zastarajo
Razsodba proti časniku La Nueva je del procesa, ki se je v Bahíji Blanci končal lanskega decembra. Sodišče je 16 upokojenih oficirjev za zločine med diktaturo obsodilo na dosmrtno ječo, 13 drugih, skupaj z dvema medicinskima delavcema, pa na zaporne kazni do 20 let. En obtoženec je bil opran krivde. Sodili so jim za nezakonito zapiranje ljudi, mučenje in umore, za ugrabljanje žensk in otrok ter za spolne zlorabe jetnic in jetnikov.
Obsojeni vojaki so služili v petem korpusu argentinske vojske, ki je imel svoj štab v mestu Bahía Blanca in je nadzoroval dobršen del Argentine. Vse tja do Ognjene zemlje na skrajnem jugu države.
Hvalnice morilskemu režimu
Dnevnik, ki mora zdaj po ukazu sodišča po 50 letih objaviti popravek (enega) članka, je od ustanovitve leta 1898 do leta 2017 nosil ime La Nueva Provincia, potem pa se je preimenoval v La Nueva. V času vojaške diktature je časnik dosledno podpiral morilski vojaški režim in objavil več uvodnikov, ki so hvalili ravnanje hunte.
Vicente Massot, glavni urednik in lastnik časopisa v tistem času, je bil prvi argentinski novinar, obsojen zaradi zločinov proti človečnosti. To se je zgodilo leta 2014. Sodišče je na procesu proti njemu odločilo, da je bil časnik La Nueva Provincia zaradi svojih člankov in podpore režimu v bistvu sokriv za krvavo iztrebljanje političnih nasprotnikov. V letih po udaru je za vselej izginilo najmanj 30 tisoč Argentincev. Nekatere pogrešajo še danes.
Vicente Massot je bil obtožen tudi umora dveh tiskarskih delavcev in sindikalistov leta 1976, a je bil na procesu krivde za ta zločin oproščen.
Pogumna odločitev sodišča
Dr. Sandra Wierzba, profesorica prava na univerzi v Buenos Airesu in znana argentinska odvetnica, je bila po svoje prijetno presenečena nad odločitvijo sodišča o popravku članka iz 70. let. Najprej zato, ker se je to zgodilo tik pred 50. obletnico prevrata, ki ga uradna argentinska oblast s predsednikom Javierjem Mileijem na čelu strastno podpira. In drugič zato, ker je sodišče takšno odločitev sprejelo v mestu, ki je polno vojaštva in visokih častnikov, ti pa seveda potihem soglašajo z represijami, ki so jih počeli njihovi predhodniki.
Sandra Wierzba mi je v pogovoru dejala, da je bila to izjemno pogumna odločitev sodišča. In korak v pravo smer. Kajti zdajšnja argentinska oblast poskuša vojaško diktaturo predstavljati kot pozitiven preobrat v zgodovini države. Temu primerno tudi prikraja zgodovino. In briše spomin na zločine generalov. Sodišče pa se je uprlo tovrstnim poskusom revizionizma in je sprejelo odločitev, ki jo bo treba spoštovati.
Zgled za Evropo in Slovenijo?
To bo gotovo močan zgled tudi za druge države Južne Amerike in vsega sveta s podobno tragično zgodovino. Tudi za Evropo. Zlasti za Vzhodno Evropo. In tudi za Slovenijo. Le kaj vse bi bilo treba popravljati v medijih, če bi bila tudi naša sodišča tako dosledna, temeljita in pogumna, kot je bil tribunal v mestu Bahía Blanca?
