Peter Slatnar: Tujci me sprašujejo, kje Domen Prevc goljufa – jaz se jim smejim

Letošnja sezona je za slovenske skoke sanjska, sanjska je tudi za vas. Pri fantih blesti Domen Prevc, pri dekletih Nika Prevc. Ali ste pred sezono pričakovali, da se bo zgodilo kaj takega? Pri Niki Prevc morda že, kaj pa pri Domnu in njegovi eksploziji odličnih skokov in rezultatov?

Ja, to je mene osebno kar precej presenetilo. Po eni strani ja, po drugi strani pa ne. Domna spremljam že nekaj časa. Včasih pride sem, ko ima čas, pa kakšno rečeva – ne nujno o skokih. Midva rada obdelava avtomobile, pa kje je bil in tako naprej. Ampak ja – res se je spremenil. Čisto drugače razmišlja, čisto drugačen Domen je. Razmišlja pozitivno, odraslo. Premišljuje, študira – tudi glede opreme, ali bi se dalo kaj postoriti. On hoče vse sam narediti in dognati. Pri njem je čisto kmečka logika. Nič ne komplicira. Vzame končni izdelek in na skakalnici nato izkoristi svoje danosti.

Kje vidite, da je dozorel v glavi? Kje opazite razliko?

Tekmovalno je dozorel. Prejšnja leta … Saj veste, sezona je dolga in v reprezentanci vsak ve, kdo je kakšen, kaj počne ... Slovenci so izjemno veliko skupaj. Nemci trenirajo po klubih, dobijo se občasno, pri nas pa so praktično vse leto skupaj. Da se ne naješ drug drugega, potrebuješ odklop. In ja, res je – čisto čisto je dozorel, odrasel. Čisto drugače zna odklopiti, zna si postaviti svoj svet in znotraj tega mu najbolj ugaja njegov pristop do treningov – kolikor jaz opazujem. Nisem trener, ampak opazujem. Res je drugačen. Ne vem … Že prej je bil resen, zdaj pa je vse podrejeno temu in vsaka stvar, ki jo naredi, ima razlog. Če gre recimo v Bohinj v bazen ali savno, ne gre zato, da bi "afne guncal", ampak da se spravi v red, da da glavo na zrak, da se baterije napolnijo.

Slatnar o Prevcih in opremi: "Ko ujameš komplet – smuči, okovje, čevlje in glavo –, potem steče." Foto: Grega Valančič/Sportida

Torej je pri njem vsaka stvar dobila svoj smisel. Kakšne zahteve pa ima do vas kot proizvajalca smuči? Gre zelo v podrobnosti ali si le zatakne smuči in se spusti po skakalnici?

On pove svoje mnenje. Na Japonsko je vzel nove smuči, nato pa me je klical in povedal, da so neverjetno dobre in še hitrejše. On zdaj ne bo kaj dosti kompliciral. To bo peljal naprej in to je to. Če pa kaj ugotovi, pride in pove, kako bi rad, vpraša, ali se da kaj narediti. Potem imata Rok Urbanc in Urban Remic pri nas res dober posluh in občutek, znata slišati, kaj bi tekmovalec rad imel, in potem to precej tudi hitro naredita. Imamo še Mateja Božičnika, razvojnega inženirja, in ko se ta trojica sestavi, lahko kdaj rečemo, da zdaj pa že res – v tistih niansah – delamo smuči še boljše. Tudi mi se vsak dan naučimo nekaj novega.

Ali je njegov brat Peter Prevc prav tako deloval na takšen način ali se je opreme lotil še bolj študiozno?

Zelo je vedel, kaj hoče imeti. Občutki pri Petru … Mislim, da so pri Domnu še boljši. Že včasih, ko je imel smuči "za ušesi" v fazi leta ... On je izredno gibljiv v gležnju. Hotel je imeti zelo mehke smuči – in če si mu takrat naredil smuči samo za nekaj odstotkov drugače, je to čutil. Jaz sem se zmeraj šalil: če bi komarja pohodil in počep naredil, bi on čutil. Takšen občutek je imel tudi Gregor Schlierenzauer. Domen ima nore občutke in čuti vsako malenkost, zato je tudi tako prefinjen v zraku. Včasih rečejo, da pride z mize, kot bi ga iz gostilne vrgel – on vse pobere, vse iztisne. Kot da limono ožameš in stisneš do zadnje kaplje. Še iz suhega kamna bi kapljico potegnil.

Ravno zdaj na Japonskem pri drugem skoku se je zgodilo to, da je dodobra zaplesal po zraku, ko je odskočil z mize in ga je premetavalo.

Tretjino leta se je še lovil, potem je šele začel leteti, pa je šel povsem v poden. Odziv pomočnika trenerja Mirana Zupančiča je bil lep pokazatelj v smislu: "Lej tega norca, kaj je naredil." Tudi tuji trenerji sprašujejo, kaj on ima. Mene sprašujejo, kakšen dres ima in kje goljufa na dresu, kakšno smučko ima ("Dajte jo nam."), kakšne čevlje ima in kakšna okovja. Jaz se jim smejim: "Ja, ima." Včasih se malce bojimo, da bi mu kdo kakšno stvar ukradel. Saj veste, so tudi kakšni malo nabriti in bi mu lahko kdo vzel na primer čevelj. Ampak nima nič. Ima le tisto zaponko, pa še ta se mu je na Japonskem v zraku odtrgala.

Domen Prevc po Slatnarjevih besedah danes razmišlja povsem drugače: "Vsaka stvar, ki jo naredi, ima razlog." Foto: Guliverimage

To se je dobro videlo na posnetku.

Tisti "zobki" so nekakšna račna, kot recimo pri snežni deski. On si zategne, da čuti nogo. Nogo moraš potegniti nazaj, da se ti peta ne sezuva, o čemer je govoril Hannawald (Sven Hannawald, op. a.). Domen in nekateri imajo zaponko, da se jim peta v zraku ne sezuva. Hannawald je razvil neko teorijo, da mu peta leti v čevlju, in ko pride v zrak, se mu peta dvigne, še bolj pride čez smuči in posledično leti bolj vodoravno. Da je on razvil to teorijo, ki je bil dober skakalec, letalec, je skregano z logiko. Domen se jim samo smeji.

Da je Hannawald razvil to teorijo, ki je bil dober skakalec, letalec, je skregano z logiko. Domen se jim samo smeji.

Koliko je kaj zavisti? Če gledamo z vidika vaših smuči: Nika blesti, Domen blesti. Ali prihajajo kakšne opazke iz nemških, avstrijskih taborov ali drugih večjih reprezentanc?

Mogoče je nekaj zavisti. Zdaj, ko smo bili v Zakopanah, recimo ... Žaba (Anže Lanišek, op. a.) je prišel in zmagal, Domen pa je imel slab dan. In je prišel predstavnik Fischerja in dejal: "Kaj je to z vami Slovenci – enega se znebimo, pa pride drugi." Po drugi strani vidijo, da delamo pošteno, da ne uporabljamo trikov. Jasno, vsi hodimo po meji in delamo čim bolj tako, kot dovoljujejo pravila. Ne gremo pa čez kot nekateri. Na novoletni turneji se je marsikaj videlo. Eni so šli zelo čez mejo pri opremi. Po mojem bi morala FIS to videti.

Ste lahko morda bolj specifični?

O tem ne bi uradno govoril.

Kako gledate na vse kontrole, ki so v tej sezoni postale bistveno bolj striktne?

Veliko bolje je, kot je bilo. Vidi se, ko pride naš Ukrajinec med točke, pa kakšen Kazahstanec, Zografski … Zelo dober dokaz so Japonci, ki nikoli niso hoteli goljufati. Hodili so po meji, kolikor se da, ne pa čez. Pri njih je škandal, če kdo goljufa. Ves svetovni pokal je prišel na "opremo Japoncev" – to pomeni na velikost dresov in vse drugo. Zato so oni toliko odskočili. Oni so tam, kjer so. Oni niso nič boljši, kot so bili – samo drugi so se morali tako prilagoditi, da so oni izstopili iz te smetane. To je čisto logično in tudi prav. Zdajle jih naši lepo tolčejo, ampak se dobro držijo. Domen je zelo zadovoljen in vesel, da se z Rjojujem Kobajašijem borita, ker sta tudi osebno prijatelja in lepo dvigujeta drug drugega. Upam, da bo Domen zdržal do konca leta.

“Mene sprašujejo: Kje goljufa na dresu, kakšno ima smučko – ‘dajte jo nam’. Jaz se jim smejim.”

Za vas bi bil to, da bi osvojili veliki kristalni globus pri skakalcih, zgodovinski mejnik. Pri dekletih ga z Niko Prevc že imate.

Kar zadeva okovje, že imamo globus. A smučka je smučka – to je bolj prestiž. Na dobri poti je. Je pa seveda še dolga sezona, lahko se še marsikaj zgodi. Uteha je, da so zdaj še štiri letalnice. To nam laska: praktično na vseh tekmah – razen ene – naši skakalci in skakalke niso bili brez odra za zmagovalce.

"Vse reprezentance hodijo po meji pravil – nekateri gredo tudi čez." Foto: Grega Valančič/Sportida

Glede na vse uspehe je verjetno vaš telefon že med sezono vroč. Ali opažate večje zanimanje za svojo smučko? Vendarle imate dva paradna konja pri skakalcih in skakalkah?

Nekaj je tega. Pridejo samo na servis in pravijo, da bi bilo zanimivo poskusiti. Zdaj smo bili na primer v navezi z Binetom Norčičem, ki vodi švicarsko reprezentanco. Švicarji vidijo, ampak mi smo omejeni. Toliko skakalcev in skakalk imamo in česa več si ne moremo privoščiti. Lahko bi sicer dali še ne vem koliko več smuči, ampak mi se radi posvetimo tem, ki so z nami. Da imajo več parov smuči na razpolago in da se jim lahko v miru posvetimo.

Vse smučke so dobre, tudi od konkurence. Če ujameš komplet – tekmovalec, smuči, okovje, čevlji in dres –, je to najbolje. Velikokrat se šalim, da bi lahko Domnu med prste v smuči zabili žeblje in mu dali garažna vrata, pa se bo vrgel v jamo. Ko nekomu ne gre, mu ne bo šlo, tudi če mu boš dal vse najboljše. Ko ne gre, fantje velikokrat najprej pogledajo proti dresu, potem smučki, trenerju, na koncu pa najdejo težavo v svoji glavi. Velikokrat je za preskok treba čisto malo.

Se za olimpijske igre pripravlja kakšna novost?

Zdaj je treba čim manj drezati v to. Mogoče pri enem, če res nekaj ne gre, ampak do olimpijskih iger je samo še dobrih 14 dni ali pa tri tedne. Oprema se finalizira – to je to. Bog ne daj menjati čevljev ali smuči. To je zdaj res malce tvegano. Popravljati je treba samo občutke in kakšne minimalne stvari, drugega pa raje ne.

Nika Prevc na Slatnarjevih smučeh dominira tudi s krajšo, skoraj alpsko smučko: "Pri njej se vidi, kaj pomeni tehnika." Foto: Guliverimage

Kaj pa po sezoni? Je v igri že kakšna nova stvar?

Smuči stalno razvijamo, dodelujemo, spreminjamo. Raznorazni flexi, oblike glave – kolikor dovoljujejo pravila. Znotraj tega je določen prostor in so določene stvari, ki se jih še da narediti. Tekmovalci zorijo, imaš več informacij, nove občutke, ki jih prej ni bilo. Zmeraj se nekaj najde. Vse bolj smo prefinjeni in urejamo malenkosti. Kar je bila včasih revolucija, je danes samoumevno – in tako je tudi prav. Konkurenca priznava, da je naša smučka za letenje daleč pred drugimi. Na manjših skakalnicah ne odstopa toliko, na večjih pa. Domen jo zna dobro uporabiti tudi na manjših. Tudi Lanišek. To je njuna dodana vrednost.

Pri Niki je videti, da ji je vseeno, kje skače. Na vsaki skakalnici se znajde. Kako dojemate njeno nadvlado v svetovnem pokalu?

Jaz pravim, da ima ona skoraj alpsko smučko. Tako lahka je, da ima izredno kratko smučko. To se vidi tudi na odru za zmagovalke. Dekleta so velika enako kot ona, pa imajo 20 centimetrov daljšo smučko. Pri tem se vidi, kaj pomeni tehnika. Nekoliko daljša smučka bi mogoče prinesla kakšen meter, ampak ona s trenutno povsem dobro izkoristi vse skupaj. Nika je bolj tiha voda. Če je kakšna stvar, pokliče in pove, sicer pa vanjo ne drezamo. Ona ne komplicira. Zelo nezahtevna je.

“Nika ima skoraj alpsko smučko. Tako lahka je, da ima izredno kratko – in vseeno dominira.”

Ne pride sem in reče, da ima kakšne težave s smučko, kot verjetno kakšni drugi? Torej vse to pusti pod nadzorom stroki?

Saj razmišlja, ampak bolj zaupa trenerjem, da oni razmišljajo. Ima kakšen posnetek in potem, ko to deluje, ona to vzame za končno različico. Pride, če se strga kakšna torba in potrebuje drugo (smeh, op. a.). Tudi okovja ne testira kaj dosti, niti čevljev. Po mojem ima pri opremi še precej rezerv. Za zdaj deluje to, kar ima, ampak verjetno bo treba po olimpijskih igrah delati bolj načrtno. Njen brat Peter je na Smučarski zvezi Slovenije zadolžen za razvoj in opremo, tudi on jo opazuje in gleda, da se pripravi neka baza, kaj bi se dalo še izboljšati in narediti.

Koliko sodelujete s Petrom?

Po potrebi smo na vezi. Pove, kaj bi rad poskusil, ali pa glede kakšnega tekmovalca pove, kako on nekaj vidi oziroma kako vidi štab. On je vez med tekmovalci, trenerji in nami (ali še kakšnimi drugimi). Se pomenimo, ugotovimo, kakšne so želje, in potem poskusimo iz tega kaj narediti. Sodelujemo torej čisto po potrebi – lahko bi še več, ampak smo omejeni. Zmeraj mislimo, da bo čas, potem pa, ko se sezona začne, časa ni.

Foto: www.alesfevzer.com

Težava je v fazi priprav, ko so zaradi kondicijskega treninga "pretežki", ker imajo več mišične mase in posledično kilogram ali dva več kot običajno. Zato je takrat čisto neprimerno testirati. Mogoče pri enem, če res ne gre. Potem pa, ko se telo počasi oblikuje, ko začnejo mišice hitreje delovati, postanejo bolj gibljivi in se pripravljajo na tisto top formo, takrat nam pa zmanjkuje časa. Kakšne smuči se še poskusijo, dresi se testirajo nepretrgoma ...

Jaz že dolgo pravim, da bi morali po Planici, ko so fantje v top formi, utrujeni, ampak na vrhuncu z občutki, 14 dni testirati. Da bi takrat vsi proizvajalci, kdor ima interes, pripeljali svojo opremo in bi testirali smuči, okovja. Tako bi bili pripravljeni za novo sezono. To so Avstrijci včasih malce počeli, Poljaki, ko so imeli sneg. Zdaj pa je tako: ko v Planici marca v nedeljo zvečer pade tema, se končajo novinarske obveznosti in se skakalci utrujeni od vsega vrveža umaknejo. Čeprav bi bilo res zelo dobro, če bi se dalo kaj storiti glede tega.

Kje pa vidite Niko Prevc v Planici? Kam bo letela na Letalnici bratov Gorišek, na kateri se bodo dekleta pomerila prvič?

To je res nehvaležno vprašanje. Ta drobižek (smeh, op. a.). Dekleta imajo tekmo v soboto med prvo in drugo serijo fantov, kar je dobro, ker bo skakalnica mehka. Če bo Nika naredila svoj skok, bo šla zelo daleč. Kaj bodo pustili z naletom, ne vem. Verjetno bodo to že v petek preizkusili in videli, kje je njen domet. Lahko pa jim pobegne, a tega ne moreš preprečiti. Če bo naredila svoj skok, tako kot v Vikersundu, in še kakšen meter podaljšala … Zakaj pa ne bi tudi slovenski ženski rekord ostal v Planici, tako kot je že pri Domnu.

In še oče ga je izmeril. To je res fenomen, hollywoodski film bi lahko posneli, bolje si ne moreš zamisliti. In roko na srce, to je bil edini Domnov skok, ki ga je naredil tako, kot je treba. Pri vseh drugih se je nekaj lovil, nekaj balansiral ... Ampak se je izplačalo. Na koncu je piko na i postavil zadnji skok.

Foto: www.alesfevzer.com

Ali mislite, da so se druge skakalke že malo vdale, ker je Nika tako suverena in tako odstopa?

To, kar zdaj gledamo, je zelo zavajajoče. Ker je zdaj tako suverena in tako dobro skače, vsi čakajo, kje bo zanihala, ali bo zanihala na olimpijskih igrah ... Ko Nika enkrat pade v ritem, bo od tega težko odstopala. Preostale skakalke čakajo svoje dni. Ni samoumevno, da bosta Domen in Nika na olimpijskih igrah kar pobrala medalje. Tam je čisto drug svet, druga tekma. To nima nobene povezave s tem, kar zdaj gledamo. Tam se vse resetira. Tam bodo nekateri preizkušali tudi opremo. Ne bom presenečen, če ne bo tako, kot smo zdaj navajeni, in bomo zelo srečni, če bo kakšna medalja. To je povsem novo tekmovanje. Olimpijske igre so olimpijske igre.

Ampak pri Niki je videti, da je lahko na stopničkah, tudi če pri enem skoku naredi napako.

Lahko. So pa nekateri taki zvitorepci, ki znajo malce izigravati. Saj veste, če imaš od tri do pet odstotkov večji dres in ga spraviš skozi kontrolo … To vsi delajo, vsi preizkušajo, kako bi to naredili, in komu bo tudi uspelo. Reprezentance imajo strokovnjake za te stvari, znanstvenike. Ne rečem, da bodo recimo Avstrijci, Norvežani, Nemci goljufali, ampak na vseh teh tekmovanjih vedno kdo udari ven. Nemci bodo zagotovo, ker so zdaj res ubogi. Avstrijci bodo tudi, Norvežani bodo od nekod prišli. Bomo videli, kako bo Mathias Hafele to naredil. Verjamem, da bo imel trdo roko.