Petek, 23. 1. 2026, 13.30
3 tedne
Egisto Ott
Sojenje stoletja v Avstriji: "Rusi so mu denar nosili v McDonaldsovih vrečkah"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,02
Egisto Ott (na fotografiji na sodišču na Dunaju 22. januarja) se je izrekel za nedolžnega.
Na Dunaju se je začelo sojenje nekdanjemu avstrijskemu obveščevalcu Egistu Ottu, ki je obtožen vohunjenja za Rusijo in s tem oškodovanja Avstrije, zlorabe uradnega položaja, kršitve uradne tajnosti in prejemanja podkupnin. V Avstriji sojenje opisujejo kot eno najbolj škandaloznih v zadnjih desetletjih, v Dunaj, ki velja za eno od mednarodnih središč obveščevalne dejavnosti, pa so uprte oči tako rekoč vsega sveta.
Kaj Egistu Ottu očita avstrijsko tožilstvo
Tožilstvo 63-letnega Egista Otta, ki je nekoč vodil tajne agente v zdaj že nekdanjem avstrijskem Zveznem uradu za varstvo ustave in boj proti terorizmu (BVT), obtožuje, da je zaradi finančnih koristi in nezadovoljstva s potekom njegove kariere izdal Avstrijo.
V dve uri trajajočem četrtkovem uvodnem nastopu v sojenju Egistu Ottu je tožilstvo med drugim predstavilo naslednje točke obtožnice zoper nekdanjega obveščevalca BVT:
- Ott naj bi med letoma 2017 in 2021 iz avstrijskih policijskih baz brez pooblastil pridobival zaupne oziroma občutljive osebne podatke, kot so prstni odtisi, oznake registrskih tablic in domači naslovi, ter jih posredoval Janu Marsaleku, nekdanjemu izvršilnemu direktorju propadlega nemškega podjetja za obdelavo plačil Wirecard. Marsalek, sicer državljan Avstrije, po prepričanju mednarodnih organov pregona že od leta 2010 dela za ruske obveščevalce, rekrutirala naj bi ga ruska varnostna služba FSB. Trenutno naj bi živel v Moskvi, za njim pa je razpisana Interpolova tiralica.
- Ott naj bi v avstrijskih in mednarodnih policijskih bazah ter schengenskem informacijskem sistemu (SIS) med drugim iskal informacije o nekdanjem častniku ruske FSB Dmitriju Seninu, ki je pobegnil iz Rusije in dobil azil v Črni gori.
Fotografiji Jana Marsaleka na tiralici, ki jo je za njim razpisal Interpol. Eggisto Ott naj bi z Marsalekom komuniciral oziroma navodila od njega prejemal prek še enega nekdanjega avstrijskega obveščevalca, in sicer Martina Weissa.
- Ott je po navedbah tožilcev ruskim obveščevalcem predal vsebino treh mobilnih telefonov, ki so pripadali uslužbencem avstrijskega ministrstva in ki so na službenem izletu ministrstva med plovbo po Donavi po nesreči padli v reko. Ott jih je, trdi tožilstvo, nekako pridobil, kopiral njihovo vsebino in jo posredoval Janu Marsaleku.
- Tožilstvo trdi tudi, da je Egisto Ott leta 2022 po navodilih Jana Marsaleka pridobil prenosni računalnik, na katerem je bila nameščena programska oprema, ki jo države Evropske unije uporabljajo za varno komunikacijo, in ga neznanemu sostorilcu, ki je bil povezan z ruskimi obveščevalci, izročil v zameno za 20 tisoč evrov.
- Ott naj bi ruski obveščevalni službi FSB leta 2022 predal tudi domači naslov bolgarskega preiskovalnega novinarja Christa Grozeva. Jan Marsalek naj bi – to trdijo v britanski obveščevalni službi MI5 – nato naročil vdor v stanovanje Grozeva z namenom kraje njegovega prenosnega računalnika in ključkov USB.
Egisto Ott naj bi plačila za opravljene "storitve" prejemal v gotovini v vrečkah restavracij s hitro prehrano McDonald's.
Celotna obtožnica zoper Egista Otta sicer obsega več kot sto alinej očitanih mu dejanj, povezanih z vohunjenjem za Rusijo oziroma njegovim delovanjem proti Avstriji, poročajo avstrijski mediji.
Ott naj bi za svoje dejavnosti prejemal plačila v gotovini, pogosto v vrečkah verige restavracij s hitro prehrano McDonald's, še trdi tožilstvo. Ne verjamejo sicer, da je Ott oboževalec Rusije oziroma da je karkoli storil zaradi posebne naklonjenosti do nje. Njegovi nameni so bili izključno koristoljubni oziroma so izhajali iz egoizma, meni tožilstvo.
Kaj o obtožbah pravita Ott in njegova odvetnica
Egisto Ott se je v četrtek ob začetku sojenja na Dunaju izrekel za nedolžnega. Med drugim je zatrdil, da so trije pametni telefoni uslužbencev avstrijskega ministrstva za notranje zadeve do njega prišli s poštno pošiljko anonimnega pošiljatelja, a naj bi jih uničil, saj mu jih ni uspelo odkleniti. Naslov preiskovalnega novinarja Christa Grozeva pa naj bi iskal zato, ker se je želel z njim le pogovoriti o njegovem poročanju.
Egisto Ott sodni postopek proti njemu označuje za "osemletno kampanjo blatenja". Da morda počne nekaj nezakonitega, so avstrijske oblasti sicer prvič posumile leta 2017, ko je bil Ott, takrat še zaposlen pri BVT, prvič suspendiran, ker naj bi Rusiji prodajal zaupne informacije.
Ottova odvetnica Anna Mair je v uvodnem nagovoru medtem priznala, da je Egisto Ott sicer res brskal po podatkovnih bazah policije in mednarodnih organov, kot mu očita tožilstvo, a naj bi to počel v sklopu tajne operacije Doktor, ki jo je vodila ena od tujih obveščevalnih agencij, njen cilj pa je bil rekrutirati nekdanjega ruskega obveščevalca Senina.
Grozi mu do pet let zapora. Premalo?
Sojenje bo po navedbah avstrijskih medijev trajalo vsaj do marca. Če bo Ott spoznan za krivega, mu grozi do petletna zaporna kazen.
Primer Ott je v Avstriji sicer že pred časom sprožil javno razpravo o višini kazni za vohunjenje. Številni namreč menijo, da so kazni prenizke, zato se stopnjuje pritisk na avstrijsko vlado, naj zaostri zakone o vohunjenju. Ti po navedbah avstrijskih medijev trenutno namreč kaznujejo le dejanja, ki neposredno škodujejo Avstriji, ne pa tudi drugim državam ali mednarodnim organizacijam.
