Četrtek, 1. 10. 2020, 5.30
4 leta, 1 mesec
Prihodnost majhnih mestnih avtomobilov
Zadnji žebelj v krsto ali rešitev? Vsi niso obupali.
Pred časom so pri Škodi sporočili, da svojo pot zaključuje mestni citigo (tudi električni), kmalu pa se mu bosta v "pokoju" pridružila še volkswagen up in seat mii. Malim mestnim avtom je tako hrbet obrnil še veliki Volkswagen, kljub enotni proizvodnji in zasnovi nadaljnja prodaja namreč ekonomsko ni bila več upravičena. To pa niso spodbudne novice za druge proizvajalce, a Renault recimo računa na postopno višanje prodaje svojega twinga, tudi na račun električne različice, ki bo imela pomembno nalogo pri obstoju avta.
Svet majhnih avtomobilov je nenavaden. Proizvajalci bi jih po vsej logiki morali imeti, saj zaradi majhne mase in prostorninsko manjših motorjev proizvedejo manj ogljikovega dioksida, pomagali pa bi dosegati tudi emisijske norme. Po drugi strani jih ravno zaradi zahtev po povečani varnosti in digitalizaciji vse težje finančno upravičijo, saj je razvoj postal predrag, vgrajeni sistemi pa niso poceni - nakupna cena je zato previsoka za mali mestni avto, posledično pa trpijo prodajne številke. Torej, proizvajalci jih potrebujejo, a striktni zakoni jih prisilno pošiljajo v "pokoj".
Hyundai je eden redkih proizvajalcev, ki še vztraja v segmentu malih mestnih avtov. Nedavno so predstavili novo generacijo i10. Nekateri še niso vrgli puške v koruzo
Po nedavni novici, da se zaključuje era treh malčkov iz skupine Volkswagen, smo se lahko vprašali, kako bo uspelo drugim, če Volkswagnu ni uspelo ekonomsko upravičiti razvoja nove generacije. S skupno arhitekturo, tehnologijami in digitalizacijo so vrgli puško v koruzo. Kako bo torej uspelo drugim s samostojnim razvojem?
A nekateri še vedno vztrajajo, in morda je res še prehitro, da se proizvajalci odkrižajo mestnih avtov. Pri koncernu Hyundai in Kia so nedavno lansirali novo generacijo i10 in picanta, tudi pri Fiatu pospešeno razvijajo novo petstotico in pando, Suzuki in Mitsubishi pa tudi vztrajata, vendar na trgih, ki niso tako močno regulirani kot evropski.
Pri skupini Volkswagen so elektrificirali trojček mestnih avtomobilov, a to očitno ni bilo dovolj, da bi jih obdržali "pri življenju".
Kaj pravi statistika?
Sicer je za letošnje leto statistika zaradi epidemije precej popačena in ne kaže povsem realnega stanja, je vseeno potrebno resno jemati stanje trga. V letošnjem letu je v primerjavi z enakim obdobjem lani (januar do avgust) ta segment izgubil kar 39 odstotkov oziroma so prodali 944 avtov manj.
Pogled na modele pokaže zelo podobno sliko, saj je vsi ne sledijo prodajnim številkam lani. Edini, ki je v letošnjem letu močno napredoval je ravno ''slovenski'' twingo. Na račun prihajajoče električne različice bo njegov obstoj vsaj za nekaj let varen, a tudi Renault bo moral drugače pristopiti k reševanju problema.
Strogi zakoni so prinesli izbruh inovacij
Zanimivo, strogi regulacijski zakoni so sprožili izbruh različnih inovacij. Bistveno manj so stroga pravila v primeru trka pri nižjih hitrostih, posledično so tudi nižji stroški samega razvoja, uporabijo se lahko lažje arhitekture. To je vse voda na mlin elektrifikaciji, Seat pa je že "ugriznil v vabo" z modelom minimo, ki bo na ceste zapeljal prihodnje leto. Tudi Citroen z modelom ami v ospredje potiska nižjo hitrost, elektrifikacijo in izključno mestno uporabo. Francozi so na nekaterih trgih že začeli prodajo, a je potrebno doplačilo, in sicer okoli tri tisoč evrov, nato pa še vsak mesec plačilo naročnine v višini dvajsetih evrov.
Odgovor na to vprašanje nam je podal Françolis Delion, generalni direktor Renault Nissan Adriatic.
''Male mestne avtomobile, kakršen je tudi renault twingo, ljudje pogosto zmotno jemljejo kot cenejšo alternativo večjim vozilom. V resnici mestnih vozil ljudje ne kupujejo zaradi nižje cene, ampak zato, ker iščejo avto manjših dimenzij in z okretnostjo, primerno omejitvam ozkih ulic. Še vedno pa pričakujejo udobje, tehnologijo, varnost in dizajn. Vse to združiti v kompakten avto zahteva visoko inženirsko znanje in pride seveda tudi s svojo ceno, ki pa so jo kupci tega segmenta vozil tudi pripravljeni plačati. V Sloveniji na srečo še vedno relativno lahko najdemo parkirno mesto v naših največjih mestih. Večina našega življenjskega okolja je prilagojena srednje velikim vozilom, kar razloži dejstvo, da majhni avtomobili pri nas niso tako pogosti kot na nekaterih drugih trgih.
Vseeno pa pričakujemo, da bo delež teh vozil v prihodnjih letih naraščal, še posebej v povezavi s trendi elektrifikacije. Največ težav s hrupom in emisijami je v mestih, zato je potrebno prav tu najprej najti rešitve, kakršne ponujajo električni avtomobili. Pri mestnih vozilih obenem doseg ni glavni kriterij za nakup, saj večina uporabnikov po mestnih ulicah naredi le nekaj deset kilometrov na dan. Zato so lahko baterije v električnih mestnih vozilih manjše, saj morajo tudi premikati manjše vozilo in s tem manj teže... S tem pa je vozilo opazno cenejše."
1