Petek, 13. 3. 2026, 13.56
0 minut
Vojna v Iranu
Američani aktivirali bombnike B-2 in na Bližnji vzhod poslali 2500 marincev #vŽivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,02
Sinoči je na zahodu Iraka ob jordanski meji strmoglavil ameriški zračni tanker, ki je oskrboval letala, vpletena v napade na Iran, poročajo ameriški mediji. Na krovu tako imenovanega stratotankerja boeing KC-135 je bilo pet članov posadke, je poročala televizija CBS. Iranska revolucionarna garda pa je danes sporočila, da je skupaj z libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah izstrelila rakete in drone nad Izrael. Medtem so Američani aktivirali bombnike B-2 in na Bližnji vzhod poslali 2500 marincev.
20.56 Američani aktivirali bombnike B-2 in na Bližnji vzhod poslali 2500 marincev
18.13 Iran nad Izrael izstrelil rakete in drone
17.02 ZDA potrdile smrt šestih članov posadke zračnega tankerja
13.53 Hegseth: Iranski vrhovni voditelj je ranjen in verjetno iznakažen
12.59 Nov incident: Turčija potrdila sestrelitev še ene balistične rakete
12.40 V Teheranu kljub napadom na protiizraelskem shodu več tisoč ljudi
12.15 Izrael krepi napade v Libanonu
11.55 Šrilanka bo Teheranu vrnila posmrtne ostanke v ameriškem napadu ubitih Irancev
11.37 Trump: Iran se bo predal
11.10 V letalski nesreči v Iraku umrli štirje Američani
9.55 Iranska revolucionarna garda grozi protestnikom z ostrejšim odgovorom
8.35 Izrael in ZDA nadaljujejo napade na Iran, ta obstreljuje regijo
7.25 V napadu na severu Iraka ubit francoski vojak
6.45 ZDA začasno omilile sankcije na rusko nafto
6.15 V ZDA se je z Bližnjega vzhoda od začetka vojne vrnilo 47 tisoč Američanov
3.50 V Iraku je strmoglavil ameriški zračni tanker
20.56 Američani aktivirali bombnike B-2 in na Bližnji vzhod poslali 2500 marincev
ZDA povečujejo vojaško prisotnost na Bližnjem vzhodu. Ameriški vojaški uradniki so potrdili, da v okviru novega vala okrepitev v regijo pošiljajo približno 2500 marincev. Poleg že napovedane amfibijske jurišne ladje USS Tripoli se bo floti pridružila še najmanj ena dodatna ladja. Čeprav so marinci usposobljeni za amfibijska izkrcavanja, naj bi bila njihova glavna naloga trenutno predvsem evakuacija civilistov in zaščita veleposlaništev. Okrepitve prihajajo iz ameriških baz na Japonskem, zato bo flota potrebovala približno sedem do deset dni plovbe čez Indijski ocean, da doseže območje Hormuške ožine ali Adenskega zaliva.
Hkrati je ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) objavilo uradne posnetke vzleta strateških nevidnih bombnikov B-2A Spirit iz letalske baze v zvezni državi Missouri. Ti bombniki lahko nosijo natančno vodene bombe GBU-57 Massive Ordnance Penetrator, znane kot "uničevalci bunkerjev". Gre za izjemno močne prebojne bombe, namenjene uničevanju utrjenih podzemnih objektov, vključno s pomembnimi iranskimi jedrskimi objekti. Ta poteza kaže na dodatno zaostrovanje razmer in pripravljenost ZDA na morebitne vojaške operacije v regiji.
B-2 stealth bombers takeoff to conduct a mission during Operation Epic Fury, delivering long-range fire to not only eliminate the threat from the Iranian regime today, but also eliminate their ability to rebuild in the future. pic.twitter.com/ebyUYNnOLo
— U.S. Central Command (@CENTCOM) March 13, 2026
18.13 Iran nad Izrael izstrelil rakete in drone
Iranska revolucionarna garda je skupaj z libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah izstrelila rakete in drone nad Izrael. V Tel Avivu je bilo slišati eksplozije, potem ko je izraelska vojska poročala o raketah iz Irana. O žrtvah ne poročajo.
Revolucionarna garda je v izjavi navedla, da je napade izvedla v podporo Palestincem ob dnevu Jeruzalema (arabsko Al Kuds), ki ga islamska republika tradicionalno obeležuje vsako leto na zadnji petek islamskega svetega meseca ramadan.
V Tel Avivu je bilo danes slišati eksplozije, na dveh mestih pa se je dvigal črn dim, potem ko so se oglasile sirene za zračni napad, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na kraju dogodka so bile reševalne ekipe, vendar o žrtvah ne poročajo.
Vojska je sicer pred tem sporočila, da je identificirala rakete iz Irana in da zračna obramba deluje. Ob Tel Avivu so se sirene za zračni napad oglasile tudi v osrednjem Izraelu in delih zasedenega Zahodnega brega, poroča BBC.
Izraelska zračna obramba je od začetka vojaške operacije na Iran pred dvema tednoma prestregla večino iranskih izstrelkov, vendar pa ostanki, ki padejo na tla, povzročajo škodo. Od začetka vojne je bilo sicer v Izraelu ubitih skupno 12 ljudi.
Izraelska vojska je danes tudi sporočila, da je od začetka skupne operacije z ZDA izvedla približno 7.600 napadov v Iranu in 1.100 v Libanonu.
Približno dva tisoč napadov je bilo usmerjenih na "sedež in sredstva iranskega terorističnega režima", približno 4.700 pa na raketni program islamske republike, je pojasnila.
V Libanonu pa je vojska napadla 200 "raketnih in lansirnih tarč" ter približno 35 poveljniških in kontrolnih točk proiranske milice, pri čemer je ubila "več kot 380 teroristov Hezbolaha", še poroča AFP.
17.02 ZDA potrdile smrt šestih članov posadke zračnega tankerja
Ameriška vojska je danes potrdila smrti vseh šestih članov posadke letala za oskrbo z gorivom v zraku, ki je v četrtek strmoglavilo nad zahodnim Irakom. Preiskava incidenta se nadaljuje, vzrok zanj pa ni niti t. i. sovražni niti prijateljski ogenj, je v izjavi na omrežju X zatrdilo osrednje poveljstvo (Centcom). "Vseh šest članov posadke na krovu letala Boeing KC-135 Stratotanker, ki je strmoglavilo na zahodu Iraka, je potrjeno mrtvih," je sporočil Centcom.
Letalo je strmoglavilo v četrtek okrog 14. ure po vzhodnoameriškem času. Kot je dodal Centcom, še 24 ur ne bodo objavili identitete umrlih, da lahko prej obvestijo njihove sorodnike.
Centcom je že v četrtek sporočil, da sta bili dve oskrbovalni letali z gorivom vpleteni v isti incident. Eno je strmoglavilo, drugo pa je varno pristalo.
Gre za že četrto strmoglavljenje ameriškega vojaškega letala od začetka napadov na Iran pred dvema tednoma. Zračna obramba Kuvajta je pred tednom dni po napaki sestrelila tri lovska letala F-15. Vseh šest članov posadk letal je varno izskočilo s padalom.
Od začetka vojne med Iranom, ZDA in Izraelom je tako skupno umrlo 13 državljanov ZDA.
13.53 Hegseth: Iranski vrhovni voditelj je ranjen in verjetno iznakažen
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth pravi, da je novi iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej ranjen in verjetno iznakažen.
Hegseth se sklicuje na Modžtabovo pisno izjavo, ki je bila včeraj na glas prebrana na iranski državni televiziji, in sprašuje, zakaj ni bilo posnetka ali zvoka Modžtabe. "Mislim, da veste, zakaj," dodaja.
Minister za obrambo pravi, da je Modžtaba prestrašen in poškodovan, ter trdi, da je na begu in nima legitimnosti.
12.59 Nov incident: Turčija potrdila sestrelitev še ene balistične rakete
Turško obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so sile Nata v turškem zračnem prostoru sestrelile balistično raketo iz Irana. To je že tretji tovrstni incident od začetka vojne na Bližnjem vzhodu pred dvema tednoma.
Več podrobnosti najdete tukaj:
12.40 V Teheranu kljub napadom na protiizraelskem shodu več tisoč ljudi
Kljub silovitemu izraelsko-ameriškemu obstreljevanju se je danes v središču Teherana na protiizraelskem shodu zbralo več tisoč podpornikov iranske vlade. Udeležilo se ga je tudi več visokih iranskih predstavnikov, med njimi predsednik države Masud Pezeškian in vodja vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani.
Shod je organizirala vlada ob letnem propalestinskem dnevu, dnevu Jeruzalema (arabsko Al Kuds), ki ga islamska republika tradicionalno praznuje na zadnji petek islamskega svetega meseca ramazana. Ob izrazu podpore Palestincem je shod praviloma uperjen proti Izraelu, na njem pa tudi pozivajo k osvoboditvi Jeruzalema, poročajo tuje tiskovne agencije.
K množični udeležbi na shodu v Teheranu je kljub vojni na omrežju X v četrtek prebivalce prestolnice pozval iranski predsednik Pezeškian, ki se ga je nato danes tudi udeležil. Na omrežju X je dejal, da bi Iranci morali razočarati sovražnike in se ga udeležiti v večjem številu kot kadarkoli. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA, ki navaja priče, je udeležba manjša kot v preteklih letih, kar naj bi bila predvsem posledica strahu pred napadi, pa tudi odhoda številnih prebivalcev iz Teherana zaradi vojne.
Udeleženci so nosili iranske zastave ter fotografije v napadih ubitega nekdanjega vrhovnega iranskega voditelja ajatole Alija Hameneja in njegovega sina, ki ga je nasledil na položaju. Vzklikali so gesla proti Izraelu in ZDA.
Kljub napadom v bližini se je shoda med visokimi predstavniki oblasti udeležil Laridžani. V izjavi za državno televizijo je izraelsko-ameriške napade zavrnil kot dejanja iz strahu in obupa. "Težava Trumpa je, da ne razume, da je iranski narod pogumen, močan in odločen. Bolj ko bo povečeval pritisk, bolj se bo krepila odločnost naroda," je dejal. "Ti napadi (v bližini kraja shoda, op. a.) izvirajo iz strahu in obupa," je dodal.
Shod je namreč potekal v središču Teherana blizu dveh območij, prebivalce katerih je pred napadi izraelska vojska pozvala k evakuaciji. Državna televizija je poročala o zračnih napadih in močnih eksplozijah nedaleč od shoda. Po poročanju državne televizije je bil pri tem ubit najmanj en človek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
12.15 Izrael krepi napade v Libanonu
V izraelskih napadih na Libanon je bilo ponoči ubitih več kot 20 ljudi, so danes sporočile libanonske oblasti. Izraelska vojska je napade danes še okrepila, v enem od njih je bil na jugu države porušen most čez reko Litani, za katerega Izrael trdi, da so ga uporabljali pripadniki proiranske šiitske skupine Hezbolah, poročajo agencije.
Na območju obalnega mesta Sidon je bilo v izraelskih napadih ubitih devet ljudi, med njimi pet otrok, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje.
V izraelskih napadih na jugu in vzhodu države je bilo ubitih še 14 ljudi, so sporočili. V Bejrutu je ena oseba umrla v napadu na avtomobil.
Izraelska vojska je sporočila, da je izvedla "več deset valov napadov" v Bejrutu, dolini Beka na vzhodu države in južnem Libanonu. Tarče naj bi bili skladišča orožja in infrastruktura Hezbolaha. Izraelska vojska je tudi potrdila, da je napadla most na jugu Izraela nad reko Litani. Opisala ga je kot "pomemben prehod" za člane Hezbolaha, ki so tam pred kratkim namestili rakete in jih izstrelili na Izrael. "Izraelska vojska je napadla več poveljniških centrov Hezbolaha, iz katerih so teroristi Hezbolaha delovali za izvajanje terorističnih napadov na državo Izrael in njene civiliste," so sporočili.
Ofenzivo na Libanon je izraelska vojska sprožila 2. marca, potem ko je Hezbolah z napadi na Izrael odgovoril na smrt iranskega vrhovnega vodje ajatole Alija Hameneja, ki je bil ubit v izraelsko-ameriških napadih na Iran. V izraelskih napadih na Libanon je od začetka marca umrlo skoraj 700 ljudi.
11.55 Šrilanka bo Teheranu vrnila posmrtne ostanke v ameriškem napadu ubitih Irancev
Šrilanka bo danes Iranu vrnila posmrtne ostanke 84 Irancev, ki so umrli pretekli teden v ameriškem napadu na iransko fregato pred šrilanško obalo. Iran je na Šrilanko za potrebe repatriacije poslal letalo. Dvaintrideset mornarjev, ki jih je šrilanška mornarica rešila pred utopitvijo, pa ostaja v državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iranska fregata IRIS Dena se je prejšnjo sredo potopila pred obalo Šrilanke. Kmalu po potopitvi fregate je odgovornost za napad nanjo prevzel Washington. Po navedbah AFP bo letalo, s katerim bodo v Iran vrnili posmrtne ostanke 84 Irancev, vzletelo z mednarodnega letališča Mattala na jugu Šrilanke, na katerem so poostrili varnostne ukrepe.
IRIS Dena
Dvaindvajset od 32 iranskih mornarjev, ki so preživeli napad ZDA, pa je že zapustilo bolnišnico in so trenutno v letalskem oporišču na jugu Šrilanke.
V šrilanške vode je v zadnjih dneh vplula še ena iranska ladja, in sicer IRIS Bushehr, ki so ji šrilanške oblasti dovolile zasidranje. Iz ladje se je izkrcalo 219 članov posadke, ki so trenutno nameščeni v kampu mornarice severno od največjega mesta Kolombo.
11.37 Trump: Iran se bo predal
Ameriški predsednik Donald Trump je na sredinem virtualnem srečanju voditeljem G7 povedal, da se bo Iran predal, je poročal Axios, pri čemer se je skliceval na tri uradnike G7, ki so bili seznanjeni s klicem, navaja agencija Reuters.
Več v spodnjem prispevku:
11.10 V letalski nesreči v Iraku umrli štirje Američani
V strmoglavljenju ameriškega letala za oskrbo z gorivom KC-135, ki je včeraj strmoglavilo v zahodnem Iraku, so umrli štirje Američani, so sporočili iz ameriškega centralnega poveljstva.
Four Confirmed Deceased in Loss of U.S. KC-135 Over Iraq
— U.S. Central Command (@CENTCOM) March 13, 2026
TAMPA, Fla. – At approximately 2 pm ET on March 12, a U.S. KC-135 refueling aircraft went down in western Iraq. Four of six crew members on board the aircraft have been confirmed deceased as rescue efforts continue.
The…
Nesreča se je zgodila okoli 14. ure po vzhodnoameriškem času. Okoliščine letalske nesreče še preiskujejo. Glede na razpoložljive informacije je možnost, da je letalo sestrelil sovražnik ali tako imenovani prijateljski ogenj, izključena.
Identiteto mrtvih članov posadke bodo objavili 24 ur po tem, ko bodo o smrti obvestili njihove družine, kar je standardni postopek.
9.55 Iranska revolucionarna garda grozi protestnikom z ostrejšim odgovorom
Iranska revolucionarna garda, ideološka veja iranske vojske, je danes opozorila, da bo odgovor na morebitne nove protivladne proteste v Iranu silovitejši, kot je bil januarja, ko je bilo v njihovem zatrtju ubitih več tisoč ljudi.
V izjavi, ki jo je objavila državna televizija, je revolucionarna garda poudarila, da "zloben sovražnik, ki ni dosegel svojih ciljev na bojnem polju, znova skuša vzbuditi strah in ulične nemire". V primeru novih nemirov je garda obljubila "močnejši udarec kot 8. januarja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tako ZDA kot Izrael, ki že dva tedna izvajajo napade na Iran, ob tem pozivajo Irance k strmoglavljenju oblasti. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je kot enega od ciljev napadov izpostavil "vzpostavitev pogojev za Irance, da strmoglavijo iransko vlado". K uporu in strmoglavljenju vlade je Irance pozval tudi ameriški predsednik Donald Trump.
Iranske oblasti so 8. januarja krvavo zatrle proteste, ki so se začeli decembra lani zaradi visokih življenjskih stroškov in kmalu prerasli v množične protivladne proteste.
Proteste so označile za nemire, zanje pa okrivile "teroriste", ki delajo za Izrael in ZDA, ter jih brutalno zatrle. Potrdile so okoli 3.000 smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bili večinoma pripadniki varnostnih sil in naključni mimoidoči. Odgovornost za nasilje so pripisale "terorističnim dejanjem", ki naj bi jih spodbujali sovražniki Irana – ZDA in Izrael. Aktivisti medtem poročajo o več kot 7.000 ubitih, pa tudi o namernem streljanju varnostnih sil na protestnike.
8.35 Izrael in ZDA nadaljujejo napade na Iran, ta obstreljuje regijo
ZDA in Izrael danes nadaljujejo silovite napade na Iran, ki sledijo današnji napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nadaljnjem posredovanju v vojni. O več eksplozijah poročajo iz Teherana, ki izstreljuje rakete in drone nad Izrael in države v regiji. Številne, tudi nad diplomatsko četrtjo v Riadu, je prestregla Savdska Arabija.
Izraelska vojska je zjutraj po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila, da je v zadnjem dnevu v zahodnem in osrednjem delu Irana zadela več kot 200 ciljev, vključno z raketnimi izstreljevalniki, obrambnimi sistemi in obrati za proizvodnjo orožja.
Novi napadi sledijo svarilu, ki ga je Trump danes zjutraj objavil na družbenem omrežju Truth Social in v katerem je nakazal nadaljevanje vojaškega posredovanja. "Opazujte, kaj se bo danes zgodilo s temi motenimi izmečki," je zapisal.
Kljub nekaterim predhodnim izjavam, v katerih je nakazal skorajšnje končanje vojne, je Trump tokrat poudaril vzdržljivost ameriške vojske. "Imamo vojaško zmogljivost brez primere, neomejeno streliva in veliko časa," je zatrdil. Vztrajal je, da so uničili iransko mornarico in letalske sile ter zdesetkali njihove zmogljivosti v dronih in raketah.
Iz Teherana danes poročajo o nizu močnih eksplozij, podrobnosti o posledicah napadov pa po poročanju iranskih medijev še niso znane.
V okviru medsebojnih napadov, ki so jih pred 14 dnevi začeli ZDA in Izrael, tudi Iran nadaljuje obstreljevanje izraelskega ozemlja in držav v regiji. V današnjih napadih je bilo po navedbah izraelskih oblasti v mestu Zarzir na severu Izraela, kjer je bilo zadetih več poslopij, ranjenih več deset ljudi.
Oblasti v Savdski Arabiji medtem poročajo, da so prestregle več kot 20 dronov, med drugi tudi nad diplomatsko četrtjo v Riadu, ki gosti tuja veleposlaništva.
Napad so prestregli tudi nad Dubajem v Združenih arabskih emiratih, kjer so ostanki sestreljenega izstrelka padli na stavbo v središču mesta. Lokalne oblasti so še navedle, da so od začetka napadov prestregle več kot 1.500 iranskih dronov in skoraj 300 raket.
Sirene, ki opozarjajo na napad, so se danes oglasile tudi v Natovem letalskem oporišču Incirlik v Turčiji, kjer so nastanjene tudi ameriške enote. Podrobnosti niso znane, je pa zračna obramba zveze Nato v državi pred dnevi prestregla že dve balistični raketi, ki naj bi prileteli iz Irana.
7.25 V napadu na severu Iraka ubit francoski vojak
V napadu v Kurdistanu na severu Iraka je bil ubit francoski vojak, je danes sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron in tako potrdil prvo smrtno žrtev med francoskimi vojaki v bližnjevzhodni vojni. Kdo naj bi stal za napadom, ni razkril, je pa bila regija, kjer so nameščene enote več držav, že tarča več napadov proiranskih milic.
Pripadnik francoskih oboroženih sil je umrl v napadu na območju mesta Erbil, več drugih vojakov pa je bilo ranjenih, je v izjavi na omrežju X sporočil Macron. Napad na francoske sile, ki so v regiji nastanjene v okviru mednarodne koalicije, je označil za nesprejemljiv. "Njihova prisotnost v Iraku je del boja proti terorizmu. Vojna v Iranu ne more upravičiti takih napadov," je dodal.
Francoska vojska je pred tem poročala, da so oporišče, kjer so njihovi vojaki sodelovali pri urjenju iraških kolegov, zadeli droni. Po besedah regionalnega guvernerja je bilo v napadu tarča oporišče v kraju Mala Kara, ki stoji približno 40 kilometrov od Erbila.
Malo pred tem je ena od proiranskih skupin, ki delujejo na območju, posvarila, da so po prihodu francoske letalonosilke na "območje operacij ameriškega osrednjega poveljstva" njihove tarče tudi francoski interesi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Napad, v katerem je umrl francoski vojak, sledi četrtkovemu ločenemu napadu z dronom na italijansko oporišče v Erbilu, ki je znotraj kompleksa, ki gosti tudi druge tuje sile. Ranjenih pri tem ni bilo, Italija pa je sporočila, da začasno umika svoje osebje iz oporišča. Francoski in italijanski vojaki so med pripadniki več tujih enot oboroženih sil, ki v okviru mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA, ustanovljene za boj proti skrajni skupini Islamska država, tam urijo iraške varnostne sile.
6.45 ZDA začasno omilile sankcije na rusko nafto
ZDA so začasno omilile gospodarske sankcije proti Rusiji in dovolile prodajo ruske nafte in naftnih derivatov, ki so že naloženi na ladje na morju, da bi zmanjšale gospodarski vpliv po napadih ZDA in Izraela na Iran, je v četrtek zvečer sporočilo ministrstvo za finance. Moskva je odzivu izrazila zadovoljstvo, poročajo tuje tiskovne agencije. Ameriški finančni minister Scott Bessent je dejal, da gre za začasni ukrep za "spodbujanje stabilnosti na svetovnih energetskih trgih", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dovoljenje bo veljalo do 11. aprila.
"Ta ozko zasnovan, kratkoročni ukrep velja le za nafto, ki je že v tranzitu, in ruski vladi ne bo prinesel znatne finančne koristi," je po poročanju BBC dejal Bessent. Kot je dodal, ruska vlada "večino svojih prihodkov od energije pridobi iz davkov, odmerjenih na mestu črpanja".
Bessent je že prej dejal, da administracija predsednika Donalda Trumpa razmišlja o odpravi sankcij na del ruske nafte.
"ZDA priznavajo, da brez ruske nafte svetovni energetski trg ne more ostati stabilen," pa je v odzivu na Telegramu zapisal odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina Kiril Dmitrijev. Dodal je, da je nadaljnje rahljanje sankcij za ruske energente vse bolj neizogibno "kljub odporu dela bruseljske birokracije".
Vojna na Bližnjem vzhodu je praktično ustavila promet v Hormuški ožini, skozi katero potuje petina svetovne surove nafte, cene nafte pa se še naprej zvišujejo. Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da je vojna povzročila največjo motnjo v oskrbi v zgodovini svetovnega trga z nafto.
6.15 V ZDA se je z Bližnjega vzhoda od začetka vojne vrnilo 47 tisoč Američanov
Z Bližnjega vzhoda se je od konca februarja, ko so ZDA in Izrael začeli napade na Iran, domov vrnilo okoli 47 tisoč Američanov, je v četrtek po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal neimenovani predstavnik State Departmenta. Ministrstvo je za repatriacijo svojih državljanov zagotovilo skoraj 50 čarterskih poletov.
State Department, ameriško zunanje ministrstvo
State Department je neposredno pomagal 32 tisoč Američanom, ki so se v ZDA z Bližnjega vzhoda vrnili s čarterskimi ali komercialnimi poleti. "Neposredno smo zagotovili varnostna navodila in pomoč pri potovanju približno 32 tisoč prizadetim Američanom," je po poročanju AFP povedal neimenovani uradnik.
Ameriški vladni uradniki so bili takoj po izbruhu spopadov deležni kritik, da niso poskrbeli za svoje državljane na Bližnjem vzhodu, čeprav bi lahko vnaprej sklepali, da se bo Iran odzval na ameriške napade ter se skušal maščevati z napadi na ameriške cilje, interese in ljudi okrog Perzijskega zaliva.
State Department je nato začel organizirati čarterske polete, za katere državljanom niso zaračunali vozovnic.
3.50 V Iraku je strmoglavil ameriški zračni tanker
Ameriško centralno poveljstvo je sporočilo, da sta bila dva zračna tankerja vpletena v isti incident, ki pa ni bil posledica sovražnega ali prijateljskega ognja. Eden je strmoglavil, drugi pa je varno pristal, poroča CBS, ki dodaja, da usoda petih članov posadke prvega tankerja ni jasna.
KC-135 stratotanker
Photos of a U.S. Air Force KC-135 Stratotanker, at what appears to be Ben Gurion International Airport in Israel (note the car’s license plate), with visible damage to the tail have emerged following the crash of a KC-135 due to a mid-air collision with another Stratotanker… pic.twitter.com/c9SLUnDSMQ
— OSINTdefender (@sentdefender) March 13, 2026
To je zdaj že četrto strmoglavljenje ameriškega vojaškega letala od začetka napadov na Iran, potem ko je zračna obramba Kuvajta pred tednom dni po napaki sestrelila tri lovska letala F-15. Vseh šest članov posadke letal je varno izskočilo s padalom.
Boeing KC-135 Stratotanker
