Spotkast
Petek, 13. 3. 2026, 4.00
1 mesec
Spotkast z Evo Cimbola
Kdo je Nuša Lesar, ko kamere ugasnejo? #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,31
Eva Cimbola je v Spotkastu tokrat gostila Nušo Lesar – televizijsko voditeljico, ki jo gledalci že vrsto let spremljajo v informativnih oddajah. A pogovor ni tekel o naslovnicah, studiih in reflektorjih, temveč o tem, kdo je Nuša, ko kamere ugasnejo.
Nuša je poudarila, da danes pred kamero ni bistveno drugačna kot zasebno. A ta avtentičnost ni prišla čez noč. Na televiziji je začela delati zelo mlada, pri komaj 22 letih, in to v informativni oddaji, kjer gledalci pogosto bolj zaupajo starejšim, izkušenim obrazom. Kot mlado, neizkušeno dekle se je zato dolgo trudila biti nekaj, kar ni. Celo zlagala se je o svoji starosti, ker ji je bilo nerodno priznati, kako mlada je.
Spominja se obdobja, ko je močno želela ugajati in se je nenehno primerjala s starejšimi kolegicami. A hkrati se je ves čas zavedala, da jih ne sme posnemati. Ne zato, ker jih ne bi spoštovala – ravno nasprotno, zelo jih ceni –, ampak ker je razumela, da mora najti svoj stil. In šele takrat, ko je prenehala igrati vlogo, je začela zares graditi sebe. Danes pravi, da v vsako oddajo vnese delček sebe.
"Zdaj me ni več sram povedati, koliko sem stara," pravi Nuša Lesar, ki je na televizijo prišla mlada in neizkušena, zaradi česar je pogosto "malo lagala, koliko je stara".
Iskreno o disleksiji
Marsikdo pa ne ve, da ima Nuša disleksijo, ki ji občasno povzroča težave, predvsem pri branju številk ali grafov z bobna. Priznava, da ji to kdaj kravžlja živce, a je hvaležna za razumevajočo ekipo. "Če se že kdaj zgodi, da kakšna beseda ne gre, mi jo urednica v slušalki hitro prebere in jo ponovim," je v smehu povedala. Z leti je postala tako suverena, da številne nekoč težavne besede danes izgovori že skoraj po spominu.
Zelo pohvalno je govorila tudi o ekipi, s katero ustvarja informativne oddaje. Med njimi vladajo lepi, profesionalni odnosi, veliko se posvetujejo o temah in si med seboj pomagajo. A hkrati Nuša jasno ločuje zasebno in poslovno življenje. To ne pomeni, da v službi nima prijateljev, a priznava, da skupaj preživijo toliko časa, da je tega čez dan povsem dovolj.
"To je bil trenutek, ko sem začela bolj poslušati sebe," je povedala o odločitvi za ločitev.
Pogovor se je dotaknil tudi materinstva. Odkrito je spregovorila o izzivih, ki jih prinaša – tudi o otroških izpadih trme sredi trgovskega središča in pogledih okolice. Ne skriva, da ni vedno preprosto, a materinstvo sprejema kot proces učenja.
"Verjamem, da so vse ločitve težke, niso pa vse grde"
Z veliko zrelosti je govorila tudi o ločitvi. Priznava, da to ni lahka odločitev in da se ne zgodi čez noč. Vesela je, da jima je z nekdanjim možem uspelo ohraniti spoštljiv odnos. Danes morda kakšno stvar vidi drugače, predvsem v smislu komunikacije in izbire besed, a se zaveda, da je takrat ravnala po svojih najboljših močeh. Poudarila je, da vse ločitve niso grde in da ni nujno, da partnerja po razhodu drug drugemu nagajata – še posebej ne prek otrok, če jih imata.
Takšne odločitve ne sprejmeš čez noč, je povedala o ločitvi.
Pri partnerju je naredila prvi korak
Po ločitvi jo je za kratek čas prešinil tudi strah, ali bo še kdaj našla nekoga, ki bo Nušo Lesar ljubil kot osebo – ne Nušo s televizije. A ta dvom je hitro opustila. Imela je jasno vizijo partnerja, kakšnega si želi. In življenje jo je prijetno presenetilo. Trenutnega partnerja in očeta svojega otroka je spoznala povsem nepričakovano – on sploh ni vedel, da dela na televiziji. Ker je bila prepričana, da je to moški, ki si ga je predstavljala, je celo sama naredila prvi korak.
Danes živijo kot sestavljena družina, saj ima partner iz prejšnje zveze dva otroka. Nuša je iskreno spregovorila o začetnih strahovih in dinamiki, ki jo takšna družina prinese, a tudi o tem, kako lepo in povezano razširjeno družinsko življenje živijo danes.
Pogovor je razkril Nušo Lesar kot žensko, ki je čez leta zgradila svoj glas – pred kamero in za njo. In prav ta iskrenost je tisto, zaradi česar jo gledalci morda čutijo bližje, kot si mislijo.
