Nedelja, 20. 10. 2019, 18.30
8 mesecev, 3 tedne
O trajnosti iz Danske: Če bi se znali odpovedati udobju, bi bilo že veliko #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,58
5
Kolesarjenje je na Danskem ena od najbolj priljubljenih oblik prevoza.
Tako kot iz Švedske tudi iz Danske prihajajo odlični primeri trajnostnega življenja. Kako tam živijo zadnja leta, v čem so dobri in kaj bi se lahko preostala Evropa naučila od njih, nam je pojasnila ustanoviteljica medija o trajnosti.
Na Danskem od leta 2015 deluje poseben medij, ki je tudi tam posebnost. Spletni portal, revija in podcast Sustain Daily ponuja vsebine, praktične članke in navodila o bolj trajnostnem življenjskem slogu.
"Ljudi hočemo naučiti, da lahko posameznik pripomore k spremembi in da imajo odločitve, ki jih sprejemajo v vsakodnevnem življenju, vpliv na okolje," pravi Johanne Stenstrup, ki je pred štirimi leti skupaj s kolegicama zagnala to platformo.
Johanne je Sustain Daily ustanovila pred štirimi leti.
Zdaj imajo zgolj enega konkurenta, še en medij, ki ga sicer promovira podjetje za energetiko, a Johanne pojasnjuje, da se trajnostne vsebine selijo tudi na druge "mainstream" medije v državi. "Konkurenca je dobra stvar, saj to pomeni, da je ozaveščenost ljudi o tej temi večja."
Enako pomembno kot trajnost sama, pa se Johanne zdi poudariti, da nikakor ne zahtevajo popolnosti, temveč: "Spodbujamo kakršnokoli spremembo, pa naj bo še tako majhna. Z naše strani ni nobenih obsojanj, ni treba početi čisto vsega, nismo veganski, 'zero waste' medij. Smo inkluziven medij."
Sustain Daily je revija, spletni portal in podcast.
V čem so Danci tako dobri?
Ljudje na Danskem so zaskrbljeni za planet in ta zaskrbljenost narašča iz leta v leto, razlaga Johanne ter opozarja na proteste, ki so se razširili tudi pri nas. "Odvija se vse več protestov, tudi otroci protestirajo, veliko je demonstracij, junija pa smo imeli parlamentarne volitve, kjer so zelene stranke dobile več podpore kot prej. Večino ljudi zanima boj za planet in si želijo čimprejšnjih ukrepov."
Skrb za planet in težnja po trajnosti sta tako narasli, da ju primerja s Švedsko in drugimi skandinavskimi državami, optimistična pa je tudi zaradi ljudi, ki so jih postavili na oblast. "Zdaj imamo še ambiciozno vlado, ki dela v ta namen," dodaja.
Sicer pa so Danci že desetletja vzoren primer zelenega življenja, saj večino električne energije pridobijo s pomočjo vetra, in prav s tem se Johanne najprej pohvali. "Včasih nam uspe z vetrno energijo pokriti 140 odstotkov porabe energije, tako je na vetroven dan (smeh, op. p.). Ob preostalih dneh pa približno od 60 do 70 odstotkov. V to veliko vlagamo in pri energiji nam gre res dobro."
Dobri so tudi pri ekološki pridelavi hrane, pravi. "Dvanajst odstotkov hrane, ki se prodaja pri nas, je ekološko pridelane, kar je odlično in bolj zdravo. A mislim, da bi nam lahko šlo še bolje."
Danska je pri pridelavi organske hrane v samem vrhu svetovne lestvice.
Dva minusa: pridelava mesa in recikliranje
Bolj kritična je do svoje države, ko gre za mesno industrijo in ločevanje odpadkov. "Pri nas se pridela in izvozi veliko mesa, zelo slabi pa smo tudi v recikliranju."
Ljudje se sicer trudijo pri reciklaži, a sistem recikliranja je tisti, ki ne deluje dobro, pojasnjuje. "To je povezano s slabim načrtom sežiga odpadkov. Na Danskem odpadke sežigamo in iz tega proizvajamo toploto, kar se v teoriji in praksi sliši dobro, a to ovira recikliranje."
"Smo dober primer trajnosti za druge evropske države"
Kljub tema dvema minusoma pa brez odlašanja potrdi, da je Danska država z dobrim primerom trajnosti in je lahko za zgled preostalim evropskim državam. "Na splošno gledano smo čista država in čeprav ne recikliramo, ne smetimo narave, imamo veliko pravil o izpustih in varovanju okolja, koliko je dovoljeno onesnaževati. Imamo precej dober javni sistem prevozov, kar pomeni, da ni potrebe po tem, da bi vsi imeli avtomobil."
Veliko ljudi kolesari, še posebej v večjih mestih, praksa, po kateri slovijo po vsem svetu in ji poskušamo slediti tudi v Sloveniji. Le da imajo tam neprimerljivo boljšo infrastrukturo za kolesarje, prav zato je kolesarjenje oblika prevoza, ki jo ima večina ljudi najraje.
Opaža tudi porast nakupovanja rabljenih oblačil, veliko ljudi kupuje ekološko pridelano hrano, poleg tega pa vse manj ljudi kupuje meso.
Johanne pravi, da na dober, vetroven dan z vetrnicami pridobijo 140 odstotkov energije.
Ljudje se nočejo odpovedati udobju in navadam, ki so zanje priročne
Ob vprašanju, kako bi lahko vsak začel živeti bolj trajnostno, pravi, da ni odgovora, ki bi bil po meri vsem. Vsak bi se moral zazreti v svoje življenje in prepoznati, s čim najbolj škoduje Zemlji.
Johanne meni, da veliko ljudi na poti do bolj trajnostnega življenja ovira stres in navada na udobje in priročnost.
"Nekateri ljudje veliko potujejo, drugi pojedo veliko rdečega mesa, nekateri imajo slabo izolirane domove ... Gre torej za vpogled v življenje vsakega posameznika, prepoznati je treba, kje lahko nekaj spremeniš. Mislim pa, da bi lahko vsi omejili uživanje mesa in vsi bi lahko kupovali manj novih stvari, to je nekaj, kar lahko spremenimo takoj. Potem pa lahko razmislite o večjih spremembah, kot sta prevoz in izolacija doma." Johanne ima predlog tudi za ljudi, ki bi radi vložili svoj denar in razmišljajo trajnostno - "zeleno" vlaganje v podjetja, ki podpirajo trajnost, razmišljajo ekološko in imajo dober vpliv na planet.
Trajnostno življenje ni zapleteno, pravzaprav je preprosto. A kar je najbolj zapleteno, je to, kako zaživeti na takšen način, saj so prav navade ljudi tiste, ki jih je najtežje spremeniti. "Trajnostne navade prinašajo nove spretnosti, prav to je za številne najtežje," razlaga Johanne.
"Veliko ljudi ni dobrih pri učenju novih veščin - uživanje manj mesa lahko zahteva nove kuharske veščine, drugačno potovanje pride z novo veščino proučevanja vlakov ali da si bolj organiziran, kupovanje manj novih stvari prinese boljše poznavanje trga rabljenih oblačil. Gre torej za nove veščine, ki so zelo pomembne, prav to je velika težava, saj se ljudje niso pripravljeni naučiti več novih veščin."
Za to je večinoma kriv stres, saj nas prav ta spodbuja k stvarem, ki so bolj priročne, ugodne, prav to je največja ovira pri trajnosti. "Mislim, da ni splošnega pravila, ki bi veljalo za vse, a mislim, da lahko vsak zase razmisli, kaj lahko spremeni."
Če se le da, potovanje z letalom zamenjajte za potovanje z vlakom.
Dobro bi morali razmisliti tudi o potovanjih z letali
Del trajnostnega življenja je tudi razmislek o prevozu in potovanjih. Johanne na primer dobro premisli, preden sede na letalo, to prevozno sredstvo pa uporablja precej manj kot nekoč. "S fantom se vsako drugo leto odpraviva nekam na toplo, kamor letiva, a mislim, da v veliko krajev v Evropi ni treba leteti, sploh če so dobre povezave z vlakom."
Kadar gre za krajša službena potovanja, predlaga sestanke prek spleta ali potovanje z vlakom, saj so prav kratki poleti najbolj škodljivi za okolje.
"Mislim, da planeta ne ubijajo popotniška obiskovanja drugih dežel, ampak kratka potovanja za konec tedna v Pariz ali novo leto v New Yorku. Vsi bi morali bolje premisliti o teh kratkih potovanjih in ali jih lahko nadomestijo s kakšno bolj trajnostno obliko potovanja. Tukaj spet ne spodbujam, da povsem opustite vse, ampak da ste bolj premišljeni. Nisem proti potovanjem, s katerimi odkrivate svet, temveč proti kratkim razvajanjem, kar bi lahko nadomestili z odkrivanjem narave bližje svojemu domu."
Priznava, da je njej kot Danki to precej lažje, saj ima Danska zelo dober javni promet, v preostalem evropskem javnem prometu pa je še veliko prostora za izboljšave. "Obstajajo dobre letalske povezave, železniške ali avtobusne pa ne. To se mi zdi velika težava."
Greta Thunberg marsikomu ni všeč, a to še ne pomeni, da ne govori resnice. Johanne zato poziva k branju poročil znanstvenikov in njihovih napovedi za prihodnost.
"Poslušajte Greto, saj so napovedi precej mračne"
Kaj pa si misli o Greti Thunberg, podnebni zvezdnici in aktivistki, ki hoče ljudem s pomočjo izsledkov znanstvenikov dopovedati, naj že ukrepajo? "Mislim, da je odlična. Nekaterim ljudem ni všeč in jo kritizirajo, kar pa se mi zdi žalostno, saj je 16-letnica, ki svetu govori resnico. Ne verjamem, da z njo manipulirajo, mislim, da ji gre odlično, ker opozarja na te velike težave. Postaja vse bolj radikalna, mislim, da je to potrebno. Počne, kar je potrebno. Sem njena velika oboževalka."
Tistim, ki jim Greta ni všeč, Johanne predlaga, naj si preberejo poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC), ki je pod okriljem Združenih narodov. "Ta poročila so precej mračna, morate jih prebrati. Napovedujejo množično izumiranje, pomanjkanje hrane, segrevanje Zemlje in dviganje gladine oceanov, na svetu bi bilo več krajev, kjer ne bi mogli več živeti. Jaz živim na Danskem, kjer imamo srečo, morda bomo imeli manj zemlje, a bomo lahko gojili veliko hrane, ki pa jo bomo morali razdati drugim državam. Svoj prostor bomo morali deliti z drugimi, v kar pa ne bomo privolili. Na splošno gledano gre za temne napovedi."
Majhne spremembe, ki pomenijo veliko: lesen pribor, lesena zobna ščetka, platnene vreče za nakupovanje, stekleni kozarci namesto plastičnih ...
Kaj bi lahko že danes naredili vsi ljudje po svetu?
Za to, da bi bil scenarij teh temnih napovedi manj verjeten, so potrebni majhni, a pomembni koraki vsakega posameznika. Na začetku se zdijo majhni, a postanejo veliki in lahko pomagajo spremeniti svet.
"V trgovini ne jemljite plastičnih vrečk, enkrat na teden imejte brezmesni dan, dvakrat premislite, preden kupite kaj novega, dobro premislite o naslednjih počitnicah ... To so majhne stvari, pri katerih lahko začnete in bodo imele vpliv. Če ne veste, kako se lotiti, se podučite, poslušajte Greto, poslušajte druge ljudi, poiščite vplivneže v svojem okolju, berite o tem, glejte filme o okolju, izobrazite se."
Preberite tudi:
5