Sreda, 9. 10. 2019, 17.14
10 mesecev, 1 teden
Kaj bi se lahko od Švedov naučili o trajnostni modi #intervju #video
Medtem ko je trenutno najglasnejši glas o podnebnih spremembah mlada Greta Thunberg, iz Švedske prihaja tudi najboljši primer, kako moda, ena od največjih onesnaževalk Zemlje, ne bi še dodatno poslabšala podnebne krize.
Ko se s Švedi začneš pogovarjati o trajnosti, je to zanje nekaj samoumevnega, nič novega. Na Univerzi v Stockholmu že nekaj let poučuje Johan Rockström, profesor ekologije, ki ga njegova učenka Christiane Dolva imenuje kar "rock zvezdnik trajnosti" na Švedskem.
Trajnost je tam namreč že dolgo del vsakdanjega življenja, saj se Švedi zelo dobro zavedajo podnebne krize. Greta Thunberg je v oddaji The Daily Show s Trevorjem Noahom dejala, da je podnebna kriza v ZDA še vedno nekaj, v kar verjameš ali pa ne, na Švedskem pa je to dejstvo.
Trajnost ne more in ne sme biti postranski projekt
Na trajnostno modo je pri nas šele lani resno opozorila oblikovalka Matea Benedetti, ki nam je v članku razložila svojo vizijo o bolj ekološkem ravnanju in težnjo po tem, da mora moda drastično spremeniti svojo smer.
Christiane Dolva, sicer Norvežanka, ki zadnja štiri leta dela in živi na Švedskem, pa se s trajnostjo ukvarja že 13 let. Trenutno je vodja trajnostnega razvoja pri svetovno priznani znamki Fjällräven, ki je pri nas znana predvsem zaradi nahrbtnikov Kånken.
Christiane razlaga, kako bi morala vsa podjetja začeti razmišljati trajnostno, a ne zato, ker je to zdaj v trendu, temveč zato, ker je to njuno, če se hočejo obdržati dolgoročno.
Christiane Dolva, vodja trajnostega razvoja pri znamki Fjällräven Kako bi ocenili trajnost na Švedskem in kako bi jo primerjali s preostalim svetom?
Švedska in druge skandinavske države imajo trajnost v načrtu že dolgo časa in smo že precej napredovali. Podjetja, ki delujejo v državi, imajo večinoma zelo dobre trajnostne programe, za kar je vsekakor krivo tudi to, da imajo naši potrošniki precej visoke zahteve. Moram reči, da se je v zadnjih petih letih pokazalo zelo veliko zanimanja za trajnost na vseh naših svetovnih trgih.
Zdi se, da se ves svet zgleduje po Švedski tudi na področju trajnosti. Kakšen nasvet bi imeli za druge države, ki komaj začenjajo razumeti, kako pomembni sta trajnost in trajnostna moda?
Naučite se iz prakse! Na tem področju je bilo narejenega že toliko. Če bi drug z drugim delili svoje izkušnje, spoznanja in rešitve, bi lahko precej pospešili zadeve. Svetujem, naj podjetja in posamezniki pogledujejo k tistim, ki so že napredovali in vedo nekaj več. Vse znamke in industrije, ki že imajo razdelano znanje, naj delijo svoje izkušnje z drugimi. Moramo se združiti in si pomagati, saj je hitrost žal tisto, kar trenutno najbolj potrebujemo na področju trajnosti.
Ko govorite o trajnosti, radi omenite profesorja Johana Rockströma. Kaj je naučil vas in kako je pripomogel k trajnosti na Švedskem?
Študirala sem na stockholmskem Centru za odpornost, ki ga vodi Johan Rockström. Šaljivo mu pravim rock zvezdnik na področju trajnosti, saj je bistveno pripomogel k temu, da se znanost, ki stoji za nujno potrebnim osredotočanjem na trajnost, razloži na način, ki je razumljiv. Prezapleteno znanost in dejstva zna predstaviti na način, da jih ljudje razumejo, postanejo motivirani in jih navdihne, da preidejo k dejanjem.
Christiane se s trajnostjo ukvarja že 13 let.
Znamka Fjällräven, pri kateri ste vodja trajnosti, jemlje to zelo resno. Kako se je začelo in kako se bo nadaljevalo?
Trajnost je bistveni del naše vizije in eden od vodilnih dejavnikov naše strategije. A začelo se je postopoma. V mislih jo je imel že naš ustanovitelj (Åke Nordin, op. p.), saj je stremel k temu, da bi bila življenjska doba njegovih izdelkov čim daljša in da bi bili vzdržljivi čim dlje. In to je bistvo trajnosti. V zadnjih petih do osmih letih pa je to postalo še bolj ključen del naše znamke. Mislim, da je prav to smisel trajnosti, da ni kak postranski projekt, ampak mora postati ključen del razvoja podjetja. Če se hočete obdržati dolgoročno, bo to nemogoče, če boste ignorirali trajnost.
Kako pomembno je za potrošnika, da natanko ve, od kod je prišlo njegovo oblačilo, kako je nastalo?
S to temo prihaja vse več zavedanja, da ima večina izdelkov, ki nas obkrožajo, različne komponente, ki prihajajo iz vsega sveta. Ko se tega zavemo, je naslednji logični korak, da se podučimo, od kod prihajajo stvari, da lahko razumemo, kakšen odtis pusti ta izdelek na svetu.
Christiane z lastnico ohranitvene kmetije Brattlandsgården.
Kakšne navade si želite, da bi ljudje posvojili, ko gre za modo? Bolj zavedno nakupovanje, popravljanje uničenih oblačil, predaja oblačil naslednji generaciji?
Najpomembnejše je, da oblačilo zadovolji potrebo po funkcionalnosti, da bo zdržalo dolgo in da si ga boste želeli nositi čim dlje. Kupujte samo tisto, kar potrebujete, in skrbite za tisto, kar ste kupili. Iščite torej stvari, ki so kakovostne, ki vam bodo služile kot brezčasen kos. Če se strga ali zlomi, popravite, če ga ne uporabljate več, ga podarite komu drugemu.
Kakšna je vaša napoved za prihodnost trajnosti in podnebja?
Mislim, da bo svet vse ljudi, ne glede na podnebne spremembe in dostopnost do virov, prisilil, da začnemo razmišljati o tem, kako razvijamo, pridelamo in uporabljamo vse izdelke.
Fjällräven svojo trajnost v praksi kaže tako, da reciklira volno, iz katere izdelujejo svoja pohodniška oblačila, v zadnjih letih pa iščejo partnerje, s katerimi bi potrošnik natanko vedel, od kod pride določeno oblačilo njihove znamke. Eden od takšnih je ohranitvena kmetija Brattlandsgården na švedskem podeželju, kjer volna njihovih ovc takoj po britju pristane v nekaj kilometrov oddaljeni predelovalnici volne, nato pa prejo pošljejo znamki za izdelavo puloverjev. Ob tem poudarjajo, da sodelujejo le z etičnimi partnerji.
"Nakupovanje ni zabava, to je garanje"
K trajnostnemu ravnanju spodbuja tudi strokovnjakinja za kulturo oblačenja Lea Pisani, ki svoje stranke usmerja k bolj ekološkim nakupom, saj ti privedejo do manj zavrženih oblačil in večjega zadovoljstva pri urejanju. Ljudi uči premišljenih nakupov in prav zato pravi, da nakupovanje ni zabava, temveč garanje.
Vse to, skupaj s praktičnimi nasveti, nam je zaupala v članku izpred dveh let:
15