Četrtek, 15. 10. 2020, 15.01
4 leta
Kaos zaradi koronavirusa, a tudi druga grožnja je pred vrati #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,07
26
Poleg bolezni covid-19 bo grožnjo javnemu zdravju kmalu pomenila še gripa.
Te dni smo vsi na trnih zaradi rekordno visokih številk obolelih za boleznijo covid-19 ter novega svežnja ukrepov, ki so posledica slabše epidemiološke slike. A covid-19 ni edina grožnja javnemu zdravstvu in ranljivim skupinam. Pred vrati je tudi gripa, ki bo v bolnišnice prav tako spravila določen odstotek ljudi. Zato strokovnjaki pozivajo, da je letos bolj kot kadar koli prej pomembno cepljenje proti gripi.
Glavna grožnja našemu zdravju in predvsem našemu zdravstvenemu sistemu je trenutno vsekakor covid-19, a še zdaleč ni edina v tokratnem jesensko-zimskem obdobju. Nezadržno se približuje tudi sezona gripe, ki lahko pri osebah v ranljivih skupinah prav tako povzroči resne zaplete in privede celo do njihove hospitalizacije. Zaradi česar bodo naše bolnišnice še dodatno obremenjene.
Odgovora na glavno vprašanje, kaj bi za človeka pomenilo hkratno prebolevanje gripe in novega koronavirusa, za zdaj strokovnjaki še nimajo. Kajti za zdaj s tem preprosto še nimajo dovolj izkušenj. A glede na to, da kopičenje okužb nikoli ne prinese nič dobrega, saj so imunski sistem in tudi ostali organski sistemi v tem primeru močno preobremenjeni, lahko sklepamo, da bi lahko bila ta kombinacija nevarna tudi za zdrave posameznike, ne le za tvegane skupine.
"Iz drugih izkušenj pa vemo, da je stanje, če nekdo zboli za eno respiratorno okužbo in se potem okuži še z drugim virusom, lahko zelo resno. Že ena okužba namreč močno oslabi naš imunski sistem, tako da ima dodatna lahko veliko slabši potek," pojasnjuje infektologinja Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
Cepljenje proti gripi se začenja v ponedeljek
Zato številni zdravniki poudarjajo, da je letos bolj kot kadar koli prej pomembno, da se pred gripo zaščitimo s cepljenjem, to se začenja v ponedeljek in bo morda letos prvič brezplačno za vse državljane – o tem bodo še danes popoldne odločali pristojni. Že zdaj pa je cepljenje brezplačno za ranljive skupine, h katerim spadajo kronični bolniki, nosečnice, starostniki nad 65. letom, otroci med šestim in 23. mesecem starosti ter osebe s čezmerno telesno težo.
Omenjenim skupinam cepljenje zdravstveno zavarovanje pokrije zato, ker lahko pri njih bolezen poteka v hujši obliki in ker so bolj podvržene morebitnim zapletom, pojasnjuje epidemiologinja Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (s kratico NIJZ), sicer nacionalna koordinatorica programa cepljenja. "Poleg ranljivih skupin se cepljenje priporoča še zdravstvenim delavcem, tudi zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, zaposlenim v domovih za ostarele, v socialnih zavodih in pa svojcem ranljivih skupin. Pravzaprav je priporočljivo cepljenje tudi za prav vse druge, starejše od šestih mesecev," je dodala.
Cepljenje bodo izvajali pri izbranih osebnih zdravnikih in v ambulantah NIJZ. Začelo se bo v ponedeljek, 19. oktobra. Že lanska sezona je sicer postregla z boljšimi številkami precepljenosti. Proti gripi se je namreč lani cepilo približno 142 tisoč oseb, kar je sedem odstotkov vse slovenske populacije. Grgič Vitkova pa poudarja, da je še posebej razveseljivo to, da je delež nekoliko višji pri starejših od 65 let.
Starostniki še posebej ogroženi zaradi stanja krhkosti
Prav ti pri gripi namreč veljajo za potencialno najbolj ogrožene skupine, sploh če imajo kakšne pridružene bolezni, pa poudarja specialist internist Gregor Veninšek, vodja Centra za geriatrično medicino na Interni kliniki UKC Ljubljana. Pri številnih se namreč s starostjo začne pojavljati tako imenovano stanje krhkosti, saj začnemo s staranjem izgubljati fiziološke rezerve, kar velja za vse fiziološke funkcije v telesu.
"Stanje krhkosti pa v primeru kakšne bolezni poveča tveganje za smrt od dva- do trikrat. Med starostniki nad 65 let naj bi bilo od 10 do 20 odstotkov krhkih. Breme gripe je tako zanje lahko hitro preveliko. Sicer se pogosto zgodi, da je pri njih kot uradni vzrok smrti navedeno srčno popuščanje oziroma srčno-žilna bolezen, ampak to je posledica prebolevanja kakega virusa, v tem primeru torej gripe," pojasni.
Med najpogostejšimi zapleti pri prebolevanju gripe pri ranljivih skupinah je virusna ali bakterijska pljučnica, poslabša se lahko stanje kronične bolezni, ki jo ima bolnik. "Pri nekom, ki se bori s srčnim obolenjem, se lahko srčna funkcija poslabša, poslabša se lahko stanje demence in podobno," o morebitnih zapletih pove Logarjeva.
Med najpogostejšimi zapleti pri prebolevanju gripe pri ranljivih skupinah je virusna ali bakterijska pljučnica, poslabša se lahko stanje kronične bolezni, ki jo ima bolnik.
V bolnišnici se tako zaradi zapletov ob prebolevanju gripe znajdejo predvsem že omenjene rizične skupine, ki v primeru, da zbolijo, nimajo nobene rezerve. "Pri prebolevanju gripe srce dela hitreje, pljuča so na udaru, starostniki imajo že tako nekoliko slabši imunski sistem," dodaja Logarjeva.
"Tudi pri zapletih pri gripi se bolnika, podobno kot pri bolezni covid-19, zdravi z dodatnim kisikom – najprej s cevko prek nosu ali prek maske, če se stanje hitro slabša, pa lahko bolnik pristane tudi na enoti za intenzivno nego, kjer najprej izvajajo neinvazivno mehansko ventilacijo, sprva z debelejšimi cevkami skozi nos, skrajni primer pa je intubacija oziroma priklop na ventilator."
Gripa ne prizanaša niti najmlajšim
Z zapleti ob prebolevanju gripe pa se lahko spopadajo tudi malčki, opozarja pediater Denis Baš, čeprav se pri njih pojavljajo drugačne težave. Med otroki je največ tveganj za mlajše od dveh let.
"Pogosti zapleti, ki se ob gripi pojavljajo pri otrocih, so gnojno vnetje srednjega ušesa, bakterijska pljučnica, lahko tudi vročinski krči in dehidracija," pove. "Svetovne številke kažejo, da se pri četrtini otrok, ki so sicer zdravi, lahko pojavijo zapleti – to je pomemben podatek, ki kaže na to, da je pomembno tudi otroke zaščititi s cepljenjem."
Prav tako Baš opozarja na pomen cepljenja nosečnic. Zanje se cepljenje priporoča ne glede na višino nosečnosti. "Višja kot je nosečnost, bolj je zaščiten tudi otrok, saj se protitelesa z nosečnice prenesejo nanj in je tako zaščiten v prvih mesecih življenja, ko je sicer še premajhen za cepljenje proti gripi. Pomembno je tudi, da so precepljeni preostali družinski člani novorojenčka. In če je le mogoče, naj starejši bratci in sestrice, ki so še v vrtcu in niso šoloobvezni, v teh mesecih, ko je gripa na pohodu, ostanejo doma."
Še vedno cepljenih premalo ljudi
Cepljenje proti gripi je treba obnavljati vsako leto, saj zaščita po prejemu cepiva drži od štiri do šest mesecev. Zaščito naš organizem razvije približno 14 dni po prejetem odmerku cepiva. A do cepljenja so številni še vedno skeptični in se ne odločajo zanj. Srbijo jih stranski učinki, moti jih tudi podatek, da cepivo vsem ne zagotavlja 100-odstotne zaščite oziroma da cepljenje ne pomeni, da zagotovo ne bodo zboleli.
Statistike kažejo, da 60 odstotkov cepljenih razvije ustrezno zaščito in ne zboli, ostali precepljeni, ki zbolijo, pa bolezen prebolevajo v milejši obliki, pojasnjuje Logarjeva. "Večina ljudi, ki pristane pri nas v bolnišnici, ni cepljenih proti gripi. Nekaj starostnikov, ki pristanejo v bolnišnici, pa je cepljenih in pri njih je potek malce blažji. Cepljenje torej resda ne prepreči povsem, da zbolimo, lahko pa prepreči hujše zaplete ali celo smrt."
Možnost hujše, nevarne reakcije na cepivo pa je zelo zelo majhna, še dodaja Mateja Logar. "Cepivo proti gripi je mrtvo cepivo in je varno. Po cepljenju oziroma zaradi cepljenja ne moremo zboleti, ker cepivo ne vsebuje živega virusa. Med reakcijami, ki se lahko pojavijo, sta rdečina in bolečina na mestu vboda, medtem ko so sistemski neželeni učinki zelo redki – govorimo o bolečinah v mišicah in vročini, kar pa izzveni v 24 ali 48 urah.
"Rekel bi, da je cepljenje najpomembnejši ukrep v boju proti gripi. Resda s tem gripe 100-odstotno ne preprečimo pri vsakem posamezniku, a na ravni populacije močno zmanjšamo možnost okužbe in hujši potek bolezni," pa dodaja Veninšek.
Cepivo proti gripi je mrtvo cepivo in je varno, zagotavljajo strokovnjaki.
Pomembni so tudi drugi zaščitni ukrepi
Ne glede na to, ali se boste to sezono odločili za cepljenje proti gripi ali ne, pa je za ohranjanje lastnega zdravja in zdravja drugih okrog nas vsekakor bolj kot kadar koli doslej treba upoštevati še druge osnovne zaščitne ukrepe, s katerimi zmanjšamo možnost okužbe.
- Ne hodimo v zaprte, slabo zračene, vlažne prostore.
- Otrok ne vozimo v nakupovalna središča in v igralnice.
- Držimo socialno razdaljo in, kjer je tako odrejeno, nosimo zaščitne maske.
- Redno in pravilno si umivajmo roke in si jih, kadar umivanje ni mogoče, razkužujmo.
- Ne dotikajmo se nosa, ust, oči.
- Upoštevajmo higieno kašlja oziroma kihanja.
- Predvsem pa ne pozabimo na zdrav življenjski slog, h kateremu spadata uravnotežena prehrana ter redna zmerna telesna aktivnost (zadnja je sploh zelo pomembna za vse vidike življenja, predvsem pa za močan imunski sistem ter zdrav srčno-žilni sistem, ki imata pri prebolevanju bolezni covid-19 in gripe pomembno vlogo).
Da bi se izognili okužbam, je treba spoštovati vse zaščitne ukrepe, tudi redno in temeljito umivanje rok.
26