SiolNET. Novice Slovenija
0,59

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Cepiva, ki so rešila že na milijone življenj po svetu #video

0,59

termometer

Cepljenje
Foto: Getty Images

Novi koronavirus lahko z doslednim izvajanjem ukrepov omejimo, ne moremo pa ga premagati in se vrniti v normalno življenje. To nam bo uspelo šele z dobro delujočim cepivom in visoko precepljenostjo. Cepiva pa so v preteklosti že pomagala pri premagovanju zahrbtnih bolezni in rešila številna življenja.

Pandemija novega koronavirusa je po svetu od začetka leta terjala že več kot milijon življenj. V evropskih državah se v zadnjih tednih soočamo z drugim, veliko večjim valom bolezni. Širom Evrope države zato sprejemajo stroge ukrepe, da bi zajezile širjenje virusa in zdravstvenemu sistemu omogočile, da se ne sesede pod bremenom velikega števila okuženih, ki bi potrebovali zdravniško oskrbo.

Do učinkovitega cepiva rešitve ni na vidiku

Odprave ukrepov ali normalizacije razmer po mnenju strokovnjakov ne moremo pričakovati vsaj še nekaj časa oziroma dokler učinkovito cepivo, ki ga po svetu razvija več farmacevtskih podjetij, ne bo na voljo širšemu krogu ljudi v populaciji. Po nekaterih napovedih bi se lahko to sicer zgodilo enkrat prihodnje leto. 

Cepila bi se le dobra tretjina vprašanih v Sloveniji

Da bi cepivo učinkovalo in bi širjenje virusa upočasnili ali zaustavili, bi bilo sicer treba cepiti večji del populacije. Nekoliko skrb vzbujajoči pa so izsledki raziskave inštituta Mediana, ki je ugotovila, da bi se s cepivom proti novemu koronavirusu zagotovo cepilo le 13 odstotkov vprašanih v Sloveniji, še 23 odstotkov pa bi se jih verjetno cepilo. 

cepljenje Novice Anketa: ali bi se cepili proti novemu koronavirusu?

Zaradi te bolezni so na leto umrli štirje milijoni ljudi 

Cepiva so v preteklosti že večkrat upočasnila širjenje nevarnih bolezni, v nekaterih primerih pa so jih povsem ustavila. S tem smo po svetu rešili že več milijonov življenj. Za edino izkoreninjeno človeško bolezen veljajo črne koze, ki so se jih s cepljenjem rešili pred 40 leti. Samo v 20. stoletju je za to boleznijo umrlo 300 milijonov ljudi oziroma v povprečju štirje milijoni na leto. Pri hujši obliki bolezni je smrtnost od 30- do 35-odstotna, pri blagi obliki pa okoli enoodstotna. 

Februarja 1972 je v Jugoslaviji prišlo do zadnjega izbruh bolezni v Evropi. V dveh mesecih, kolikor je trajal izbruh, je zbolelo 175 ljudi, 35 jih je umrlo. Da bi preprečile najhujše, so oblasti po tem, ko so ugotovile, da gre za bolezen črnih koz in da se ta že širi po državi, odredile izredno cepljenje. V nekaj dneh so v Jugoslaviji izvedli množično cepljenje, po nekaterih podatkih so cepili kar 18 od 22 milijonov ljudi.

črne koze Novice Huda bolezen, ki je prestrašila Jugoslavijo #video

Bolezni, ki jih lahko nadzorujemo s cepljenjem

Med bolezni, ki jih lahko s cepljenjem uspešno obvladujemo oziroma premagamo, uvrščamo:

NIJZ Ošpice

Pred uvedbo cepljenja so se pojavljale epidemije ošpic na dve do pet let in so trajale tri do štiri mesece. V Sloveniji so bile ošpice dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen. Od leta 1968, ko smo pri nas uvedli obvezno cepljenje, pa je število bolezni začelo upadati. Zadnja epidemija ošpic je bila pri nas v letih 1994/95. V zadnjih letih v Sloveniji beležimo le še posamične uvožene primere bolezni, ki povzročijo nekaj sekundarnih primerov, piše na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Davica

Je huda nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Corynebacterium diphteriae s svojim strupom – toksinom. Za bolezen je značilna vnetna reakcija na sluznici nosu, žrela, kože, kjer se razvije belkasta obloga. Iz žrela se obloga lahko širi v sapnik in sapnice ter povzroči zadušitev. Pojavljanje davice se je v zadnjih 50. letih v razvitem svetu izredno zmanjšalo, bolezen pa se še vedno pojavlja v Indiji, Nigeriji, Braziliji, Indoneziji, Filipinih. Leta 1990 se je v bivših državah Sovjetske zveze začela obsežna epidemija davice, ki so jo s težavo zajezili. Zadnji primer bolezni smo v Sloveniji zabeležili v letu 1967, navaja NIJZ.

Zadnja epidemija ošpic je bila pri nas v letih 1994/95. Zadnja epidemija ošpic je bila pri nas v letih 1994/95. Foto: Getty Images

Mumps

Mumps je virusna bolezen, ki primarno povzroča vnetje žlez slinavk. Najpogosteje prizadene otroke, stare 5–9 let, lahko pa se pojavi tudi pri odraslih. Težja oblika bolezni je pogostejša pri odraslih osebah, medtem ko pri otrocih poteka v blažji obliki. V Sloveniji smo začeli cepljenje proti mumpsu leta 1979. Na ta način smo močno zmanjšali obolevanje za to boleznijo, v zadnjih letih se pojavljajo le še posamezni bolniki.

Otroška paraliza

Otroška paraliza je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene živčni sistem in povzroča ohromitve. Najučinkovitejši način preprečevanja otroške paralize je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Za zaščito so potrebni štirje odmerki cepiva. Cepljenje proti otroški paralizi je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja, navaja NIJZ. Virus so letos izkoreninili v Afriki, tako da je zdaj prisoten le še v Afganistanu in Pakistanu.

Oslovski kašelj

Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki je v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, lahko imajo epizode kašlja, ki trajajo 4−8 tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke. Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja.

tabela Novice Tako slabo kot Sloveniji ne gre nobeni sosednji državi

Rdečke

Rdečke so virusna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus rdečk. Prirojene rdečke oziroma kongenitalni rubela sindrom (CRS) je pomemben vzrok za okvare pri razvoju ploda. Če se ženska okuži z virusom v zgodnji nosečnosti (prvih deset tednov), obstaja 90-odstotna možnost, da se bo virus prenesel na plod, kar pa lahko povzroči prirojene rdečke ali celo smrt ploda. Najpogostejše posledice prirojenih rdečk so gluhost, okvare oči, prirojene srčne bolezni in duševna zaostalost. Cepljenje proti rdečkam je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja. 

Tetanus

Tetanus ali mrtvični krč je bolezen, ki jo povzroča nevrotoksin bakterije Clostridium tetani, čigar spore so lahko zaradi živalskih iztrebkov prisotne tudi v zemlji. Za tetanusom lahko zboli vsakdo, četudi je bolezen že prebolel. V Sloveniji smo začeli cepljenje proti tetanusu leta 1951. Pojavnost bolezni se je posledično močno znižala. Pri nas zbolevajo predvsem starejše necepljene osebe.

Hepatitis B

Virus hepatitisa B (HBV) povzroča vnetje jeter. Okužba se najpogosteje prenaša ob izpostavljenosti okuženi krvi in spolnih odnosih z okuženo osebo, lahko pa tudi z okužene matere na novorojenca. Pred okužbo se lahko zaščitimo s cepljenjem, še navaja NIJZ.


Vir za opise bolezni: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin