SiolNET. Novice Slovenija
7,29

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Huda bolezen, ki je prestrašila Jugoslavijo #video

7,29

termometer

V začetku sedemdesetih let so v Jugoslaviji izbruhnile črne koze. Izredno smrtonosno bolezen jim je v dveh mesecih po izbruhu uspelo zajeziti z množičnim cepljenjem in strogimi ukrepi. Danes je to ena od dveh bolezni, ki jo je človeštvo premagalo in za katero ljudje ne obolevajo več.

Zaradi pandemije koronavirusne bolezni 19 se svet te dni vrti počasneje. Države po svetu so zato, da bi preprečile nebrzdano širjenje virusa in zlom zdravstvenega sistema, uvedle številne ukrepe in omejitve. V Sloveniji so zaprte šole, javno življenje je ugasnilo, nekatera podjetja so delo organizirala od doma, spet druga so vrata povsem zaprla. Slovenci, ki se vrnejo iz tujine, morajo najprej v obvezno 14-dnevno karanteno. 

Zadnji izbruh na evropskih tleh

S podobnim izbruhom bolezni smo se v preteklosti spopadali tudi v nekaterih delih nekdanje skupne države. Februarja 1972 se je namreč v Jugoslaviji zgodil zadnji izbruh bolezni črnih koz v Evropi. V dveh mesecih, kolikor je trajal izbruh, je zbolelo 175 ljudi, 35 jih je umrlo. Pred tem so zadnje primere črnih koz na območju Jugoslavije zaznali leta 1927.

Črne koze povzroča virus variola vera. Bolezen človeštvo pozna že zelo dolgo, več sto let, proti njej pa smo se začeli uspešno boriti v začetku 19. stoletja, ko je Edward Jenner razvil cepivo. Črne koze so zahvaljujoč temu tudi iztrebili. Leta 1977 so zadnji primer okužbe po naravni poti zabeležili v Somaliji. Gre za prvo bolezen, ki je dobila oznako iztrebljena. Druga je bil sindrom akutnega oteženega dihanja (sars), ki spada v skupino koronavirusov.

Največ primerov na Kosovu in v Srbiji

O bolezni črnih koz so poročali iz 18 naselij na Kosovu, osmih naselij v Srbiji, en človek pa je zbolel tudi v Črni gori. Ker je v Sloveniji takrat delalo tudi veliko sezonskih delavcev s Kosova, je obstajal strah, da bi se črne koze razširile tudi pri nas. A kljub vsemu takrat primera na naših tleh niso zaznali, je pa eden od delavcev s Kosova bolezen odnesel v Nemčijo in tam zbolel.

Sam ni zbolel, je pa bolezen širil

Bolezen je v Jugoslavijo prinesel kosovski romar, ki se je vrnil z Bližnjega vzhoda. Ko se je vračal iz Meke, se je na poti domov ustavil še v Iraku. Tam je prišel v stik s trgovcem, ki je imel značilen izpuščaj in mu je prodal piščal. Romar, ki je bil pred odhodom v Meko cepljen proti kozam, ni zbolel. Natančna klinična preiskava pri njem ni odkrila sledov koz, okužbo je pokazala šele serološka preiskava. Pri stikih s sorodniki in sosedi je romar širil okužbo. Nekateri so odšli na zdravljenje v Srbijo (vir).

Cepivo proti črnim kozam je na trgu že precej let, vendar pa v zadnjih letih ljudi proti tej bolezni ne cepijo več, saj je bolezen po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iztrebljena. Cepivo proti črnim kozam je na trgu že precej let, vendar pa v zadnjih letih ljudi proti tej bolezni ne cepijo več, saj je bolezen po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iztrebljena. Foto: Reuters

Zdravniki so na pojav neobičajne bolezni postali pozorni šele mesec dni po pojavu prvega bolnika. Karantenski ukrepi niso imeli učinka, ker so se ljudi v paniki umikali oblastem.

V prvi generaciji je zbolelo 11 ljudi, 9 na Kosovu, štirje bolniki so umrli. Prva generacija je dala največ okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (v zdravstvenih domovih in bolnišnicah). Večinoma kot posledica neustrezne namestitve zbolelih, nepazljivosti osebja in tudi prenosa med nadstropji z zračnim tokom. Med zbolelimi so bili tudi porodnica in novorojenčka, v srbskih bolnišnicah pa tudi zaposleni. Okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, je bilo 32 odstotkov. En bolnik je okužil kar 39 ljudi, od tega 33 v zdravstvenih ustanovah in posredno v tretji generaciji še osem ljudi. Bolnica, ki je neposredno, zunaj zdravstvenih ustanov, okužila 16 ljudi, je posredno v tretji generaciji okužila še pet ljudi. Zaradi pravočasnega ponovnega cepljenja osebje v kosovskih bolnišnicah ni zbolelo. (vir)

Množično cepljenje v Jugoslaviji

črne koze Foto: Wikipedia Da bi preprečile najhujše, so oblasti po tem, ko so ugotovile, da gre za bolezen črnih koz in da se ta že širi po državi, odredile izredno cepljenje.

V nekaj dneh so v Jugoslaviji izvedli množično cepljenje, po nekaterih podatkih so cepili kar 18 od 22 milijonov ljudi.

V Sloveniji so v samo desetih dneh po uvedbi cepili milijon in pol ljudi, kar je takrat znašalo 86 odstotkov prebivalstva. Večina je bila ponovno cepljena. 

Da bi preprečili najhujše, so takratne oblasti sprejele stroge ukrepe. Za deset tisoč ljudi, ki so bili v stiku z okuženimi, so takratne oblasti razglasile karanteno. Mejo so zaprli, vsi tujci pa so morali ob prihodu v državo pokazati potrdilo o cepljenju.

Skupaj je zbolelo 175 ljudi, največ v starosti od 35 do 49 let, nato v skupini mlajših od 19 let. Zboleli so tudi dojenčki, predvsem moškega spola. Umrlo je 35 bolnikov, med njimi tudi veliko dojenčkov, predvsem na Kosovu. Smrtnost je bila 20-odstotna z nekaj več umrlimi moškimi.

V prvi generaciji, ko je zbolelo 6,28 odstotka bolnikov, je med pojavom izpuščaja pri prvem in enajstem bolniku preteklo le šest dni, v drugi generaciji, v kateri je zbolelo 81,14 odstotka bolnikov, je med prvim in 142. bolnikom preteklo deset dni, v tretji generaciji z 12 odstotki bolnikov pa je med prvim in 21. bolnikom preteklo kar 13 dni.

Video: cepljenje v Beogradu

Zaradi cepljenja in strogih ukrepov je epidemija sredi aprila izzvenela, oblasti pa so razglasile konec nevarnosti. 


Kaj so črne koze in kako se prenašajo

črne koze Foto: Wikipedia Bolezen se začne nenadno s povišano telesno temperaturo (več kot 38 stopinj Celzija), spremljajo jo huda utrujenost, glavobol, bolečine v hrbtu, prsih ali mečih. Drugi ali tretji dan bolezni se pojavi izpuščaj, najprej na obrazu, hrbtišču rok, zgornjem delu prsnega koša in hrbtu.

Izpuščaj se razvija iz redko posejanih makul (1. dan) v papule (2. dan) in nato v vezikule (3.–4. dan). Iz vezikul se razvijejo pustule (5.–12. dan), ki se začnejo sušiti v kraste med 13. in 18. dnem. Kraste odpadejo po od treh do štirih tednih. Smrt lahko nastopi že v prvih 48 urah po začetku bolezni, še preden se razvijejo za koze značilni izpuščaji. 

Virus se prenaša predvsem po zraku (aerogeno) in tudi prek neposrednega stika z vsebino mehurčka, s slino, izločki dihal bolnika in posredno s predmeti. Virus koz preživi v zunanjem okolju več ur, kadar sta primerni temperatura in vlažnost. Mogoč je prenos prek osebnega in posteljnega perila okužene osebe, kar so uporabljali tudi pri vojskovanju. (vir)


Zaradi črnih koz je v 20. stoletju umrlo od 300 do 500 milijonov ljudi. Po izdelavi cepiva se je stanje izboljšalo in leta 1979 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila zmago nad črnimi kozami.

Umrlo je več kot 30 odstotkov okuženih

Črne koze veljajo za izredno smrtonosno bolezen, saj je umrlo več kot 30 odstotkov okuženih. Tisti, ki so bolezen preživeli, pa so imeli pogosto različne zdravstvene posledice, med katerimi je tudi slepota. 

V ZDA in Rusiji še hranijo primerke virusa

črne koze Foto: Wikipedia Čeprav so črne koze iztrebili in se med populacijo ne pojavljajo več, pa vzorec virusa še vedno obstaja v dveh laboratorijih: v ZDA in Rusiji. Svetovna zdravstvena organizacija je sicer več let pozivala k uničenju virusa, a sta se državi upirali in dosegli, da lahko virus zdaj uporabljata za posebne raziskave.

Nekateri se sicer bojijo, da nekatere države na skrivaj še hranijo virus. Nasprotniki uničenja virusa se tudi bojijo morebitnega biološkega orožja, pri katerem bi virus uporabili, pri tem pa bi bila vzorca v laboratorijih koristna za razvoj cepiv.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 31
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin