Sobota, 18. 4. 2020, 4.02
4 leta, 7 mesecev
Slovenec v središču najhujšega svetovnega žarišča: Težko je vedeti, kaj točno se dogaja #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,35
1
Jaka (desno) z režiserko Carolyn Jones pri enem od svojih projektov - snemanju dokumentarnega filma v bolnišnici. S Carolyn je posnel že tri filme, snemanje četrtega pa začnejo čez nekaj dni.
Fotograf Jaka Vinšek že več kot deset let živi v New Yorku, kjer je ostal tudi v času pandemije, čeprav je ta zvezna država najbolj prizadeta od vseh držav ZDA, v mestu New York pa so doslej našteli že več kot 118.300 okužb z novim koronavirusom. A o vrnitvi v Slovenijo ne razmišlja, saj so si, po njegovem mnenju, ZDA in Slovenija precej podobne.
Jaka Vinšek nam je že v intervjuju izpred dveh let opisal, kako je videti njegovo življenje v New Yorku, kako močno pogreša Kranj, kjer je odraščal, Krvavec za občasno deskanje na snegu in kolesarske potepe po Katarini.
V najslavnejši betonski džungli pa je pred več kot desetimi leti našel neomejene priložnosti za ustvarjanje, zato je New York postal njegov začasni dom. Že dobrih sedem let ima v Brooklynu svoj studio, v katerem je polno zaposlen s fotografiranjem, snemanjem reklamnih oglasov in kratkih dokumentarnih filmov.
V zadnjih letih se je še posebej posvečal projektom, ki so za ljudi neprijetni, kot je na primer snemanje dokumentarca o koncu življenja in o ljudeh z neozdravljivimi boleznimi. Pandemija novega koronavirusa je ironično prekinila še eno njegovo delo, povezano z zdravstvom.
Čez lužo namerava ostati tudi v teh kriznih časih, pa čeprav je zvezna država New York najbolj prizadeta od vseh držav ZDA.
Newyorški guverner Andrew Cuomo je zaradi pandemije novega koronavirusa ukrep o zaprtju javnega življenja ter prepoved zbiranja na javnih mestih podaljšal do 15. maja. V mestu New York so doslej našteli več kot 118.300 okužb z novim koronavirusom in več kot 10.900 smrti zaradi bolezni covid-19.
To je nova podoba slavnega mesta: ulice, vajene vsakodnevnega vrveža, zdaj samevajo.
Jakov 360-stopinjski pogled na New York v času pandemije:
Kakšno bi opisali trenutno stanje v New Yorku?
Stanje je načeloma takšno, kot ga vidimo v medijih. Glede na to, da sem večinoma doma in v svojem studiu, je težko vedeti, kaj točno se dogaja. Sem pa v zadnjih osmih letih večino delovnega časa preživel v bolnišnicah, zato zaupam navedbam zdravstvenega osebja ter se jim ob tej priložnosti res zahvaljujem za vse delo.
Težko je vedeti, kaj se v resnici dogaja. Fotografije in videi kažejo posnetke, in glede na to, da sem sam del te industrije in marsikatere tudi poznam, jim zaupam. Kar nekaj prijateljev je že prebolelo virus brez hudih težav in posledic, zato nisem grozno v skrbeh. Včasih malce kihamo, kašljamo, ne počutim se dobro, vendar pa to ni nič nenavadnega pri vremenu, ki se spreminja tako drastično iz dneva v dan, danes minus pet, jutri pa kratki rokavi, in vse več bo tega. Poleg tega pa smo v tem času, kar zadeva gibanje, verjetno malce manj pridni kot sicer.
Kako ob tem gledate na ravnanje Donalda Trumpa?
Sam vsekakor nisem strokovnjak na področju pandemije, zato bi se vzdržal kakršnekoli kritike državnih voditeljev in pametovanja, ko pa vem, da mi ni treba prevzeti nobene odgovornosti. Jaz osebno kot zagovornik demokracije in absolutni zagovornik socialne politike vsekakor o predsedniku nimam pozitivnega mnenja.
Žalosti me, da je trenutna vlada vedno v nekakšnem zanikanju stanja in aktivnem uničevanju vsega, kar lahko, in tudi pri reakcijah glede tega virusa se to vidi. V New Yorku smo v nekem balonu, kjer smo večinoma liberalno usmerjeni in torej zaupamo v znanost ter verjamemo v družbene vrednote, zato je vsekakor težko gledati odločitve, ki prihajajo iz Bele hiše, niso pa nikakršno presenečenje.
Kar nekaj mojih prijateljev je v tem času odšlo iz mesta, nekateri v Vermont, drugi v Georgio, tretji v Kalifornijo, tudi sam sem z ženo razmišljal, da bi šla k njenim staršem (njegova žena Kate je Američanka, op. p.), vendar pa nisva želela tvegati, da bi karkoli prinesla s sabo.
Prav v teh dneh bi se veselili s slovenskim prijateljem, živečim v New Yorku, na njegovi poroki, pa bo tudi to moralo počakati, to je še najmanj grozno. Pred tednom dni je umrla glavna "zvezda" našega prejšnjega dokumentarnega filma in prav hudo je, da njeni bližnji niso mogli organizirati pogreba, lepo bi se bilo objeti in se spomniti vseh lepih trenutkov.
Joga na strehi z neprecenljivim razgledom
Prazen trg Times Square
Kako v teh kriznih časih poteka obisk trgovine, lekarne?
Obisk manjše trgovine je dokaj enostaven, vendar pa si v trgovini na razdalji pet centimetrov z vsemi drugimi, če pa greš v večjo trgovino, so pa vrste hitro vse okoli stavbe. Včeraj zjutraj sva šla z ženo v poznano Trader Joe's trgovino, kjer je bilo tri tedne nazaj 20 do 30 ljudi v koloni pri vhodu, včeraj pa je bila vrsta skoraj dvakrat okoli trgovine, torej vsaj 10-krat daljša, notri pa so spuščali po deset ljudi naenkrat. Prav tako v tej trgovini ni dovoljeno kupiti več kot dveh enakih izdelkov na osebo, da je za vse dovolj. Moja lokalna lekarna odpre vrata za deset centimetrov, kjer poveš, kaj potrebuješ, in ti prinesejo do vrat.
Sem pa nekaj dni nazaj okoli polnoči snemal okoli Times Squara za nemški dokumentarni film in je bilo zanimivo videti ljudi na cesti. Na levi so bili trije "frajerji" s športnimi avtomobili, jih polirali in se na pločniku fotografirali z njimi, na drugi strani par v poročnih oblačilih, ki je imel poročno fotografiranje, malce naprej pa so ljudje delali modne fotografije in snemali video ... Ljudje so se smejali, "uživali".
Vrsta za vstop v eno od živilskih trgovin v mestu New York
Kakšno je vzdušje trenutno, je ljudi strah, vlada panika?
Moje osebno počutje je dokaj nevtralno. Razmere vidim kot nekaj, kar bo, upam sčasoma pozabljeno, skrbi pa me, kaj bo to pomenilo za našo prihodnost. Dejstvo je, da se uveljavljajo drastični ukrepi, omejitve in sledenja, ki verjetno ne bodo nikoli pozabljeni, to smo v preteklosti že videli, še posebej v ZDA, kjer smo tega zelo vajeni.
Po vsem svetu vidimo vlade, ki uvajajo dokaj stroge ukrepe, ki se bodo verjetno obdržali za vedno, to me še najbolj straši. Po drugi strani pa bo v marsikaterem poslu to prineslo hude posledice. V svojem poslu sem že videl grozne padce ravno, ko sem se selil v Ameriko, in občutek imam, da bo dokaj podobno. Upam, da se motim. Mislim, da me je izkušnja vojne, tako iz prve roke kot iz izkušenj prijateljev in bivših partnerjev, ki so jo imeli, precej slabše naučila "mirne krvi".
Žena ima vsake toliko časa malce težav z nedružabnim življenjem, vendar skozi pogovor ali kak hiter ples sredi dnevne sobe zadevo hitro rešimo. Tudi prijatelji, še posebej tisti, ki živijo sami, imajo nekaj težav, vendar pa vse to rešujemo z večkratnimi spletnimi zabavami preko omrežij, skupaj telovadimo preko mobilne tehnologije in spijemo kak koktajl.
Kaj pa strah glede neurejenega zdravstvenega sistema, so ljudje zdaj kaj bolj negotovi zaradi tega?
Sam spadam v izredno privilegiran razred prebivalstva, pa vendar ni čisto jasno, kaj bi se zgodilo, če bi v tem trenutku potreboval bolnišnično oskrbo. Kakor vem, moje globalno zdravstveno zavarovanje verjetno ne bi krilo teh stroškov, zato ne vem čisto točno, kako odgovoriti na to vprašanje, ni me strah, seveda pa mi ni prav nič prijetno razmišljati o tem.
Ne upam si misliti, kako trenutne razmere vplivajo na ljudi, ki zaslužijo precej manj od mene, nekateri niti dobro ne govorijo angleško, niso v življenju imeli podpore, ki jo imam sam, pa vendar imajo družine, ki jih morajo nahraniti. Najosnovnejše zavarovanje mene stane 540 dolarjev na mesec, še vedno pa moram tudi s tem zavarovanjem pri vsakem zdravljenju sam plačati znesek do 7.800 dolarjev. To ni malo denarja, zato si veliko ljudi tega ne more privoščiti.
Edinstven prizor iz mesta, ki nikoli ne spi: prazna avtocesta.
Centralni park je ob sončnih koncih tedna poln ljudi in videti je, da se ne držijo pravil socialnega distanciranja. Kako bi vi komentirali to, se tega načeloma držijo, ali ne?
Socialne distance se načeloma držimo, mi pa ni jasno, kako lahko predlagano distanco držiš v trgovini, ki ima med policami 50 centimetrov prostora. Ob vhodih trgovin so črte, ki označujejo, kje lahko stojiš, zarisane so tudi pred blagajnami, v večini primerov pa se jih je težko držati.
Z mamo sva govorila po telefonu o tem, koliko populacije je na kvadratni kilometer tukaj v mestu New York - Slovenija ima 101 prebivalca na kvadratni kilometer, New York pa kar 10.194, torej 100-krat več, zato marsikaj ni mogoče. Parki so ob koncih tedna še vedno precej polni, večina ima maske, na robu pločnikov, ko se srečamo, se držijo zase, nekateri pa seveda ne upoštevajo tovrstnih ukrepov.
Spet smo tu privilegirani, ker si lahko privoščimo tovrstne ukrepe, se peljemo z avtomobilom ali kolesom tudi kam v naravo, na samo, veliko revnejšega prebivalstva pa še vedno uporablja javni prevoz. Sam večkrat razmišljam, da bi prevažal ljudi, ko vidim veliko starejših, ki sedijo in čakajo na avtobus, vendar ljudje načeloma ne sedejo v neznančev avto, še posebej v tem času.
Se je za vas, kot Slovenca v New Yorku, v tem času kaj spremenilo?
Kot Slovenec v New Yorku se ne počutim nič drugače kot vsi ostali prebivalci. Morda imam kakšno izkušnjo več, kako je jesti krompir in kislo zelje, ko drugega v hladilniku ni, ali skuhati ajdove žgance iz moke, ki je bila pozabljena že leto dni v omari. V tem prav uživam ter se dobro znajdem s kuhanjem in navigacijo ostalega življenja.
Edina novost je, da se moram na željo mami v Slovenijo javiti enkrat na dan, enostavno ne gre drugače (smeh, op. p.).
Fotografija videoklica z družino iz Slovenije: z mamo, očetom in sestro v pandemski različici.
Ste kaj razmišljali, da bi se vrnili v Slovenijo?
Po mojem mnenju Slovenija kot marsikatere druge evropske države sledi politiki, ki z lepšo in bolj kakovostno prihodnostjo nima kaj dosti zveze, zato ne vidim kakšne posebne razlike med to in tisto državo.
Slovenijo vidim kot čudovito deželo, polno čudovitih ljudi. Veliko znancev pošljem tja na počitnice, jim pomagam načrtovati potovanja in vsi pridejo nazaj navdušeni, hkrati pa si mislim, da imata obe državi prednosti in slabosti.
Nisem strokovnjak za te zadeve, si pa mislim, da tako tukaj v ZDA kot v Sloveniji obstaja določeno število ljudi, ki se zavzemajo za boljšo prihodnost in družbene kakovosti, kot tistih, ki ignorantsko prebirajo le tisto, kar je njim pisano na kožo, ter jim ni mar za sočloveka.
Čisto iskreno, mislim, da zelo velike razlike med Slovenijo in Ameriko ni.
Jaka zadnje tedne največ časa preživi v studiu, kjer se z ženo ukvarjata s projekti, za katere prej ni bilo časa.
Kaj ta kriza pomeni za vaše delo, ste na čakanju ali se znajdete po svoje?
Kar zadeva delo, mislim, da ga ne bo kar nekaj mesecev. Sam spadam v razred prekarcev, zato je še posebej zapleteno. Nekateri moji prijatelji že dobivajo finančno podporo, po številkah sodeč, niti ni slaba, ni pa mi čisto jasno, kakšne spremembe bo to prineslo v prihodnosti.
Sam imam v načrtu nekaj filmskih dni, v bližnji bolnišnici delamo projekt o zdravstvenem osebju, ki bo morda dodan v ravno končani novi dokumentarni film, katerega premiero bi morali imeti 8. maja letos. Res sem se veselil premiere, saj je že kup producentov in strank potrdilo prihod, kar bi lahko pomenilo kakšne resnejše projekte za poletje in jesen, žal pa se je premiera prestavila na jesen.
Zadnje tedne največ časa preživim v studiu, kjer z ženo pridno ustvarjava in se ukvarjava s svojimi projekti, za katere prej ni bilo časa. Sicer pa ima mesto New York zelo drago družbeno življenje, ki ga zdaj praktično ni, zato marsikaj prihranimo, sam verjetno kar četrtino mesečnega zaslužka.
Preverite še:
1