SiolNET. Trendi Potovanja
0,07

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Dunaj se proti podnebni krizi bori z drevesi in drevesnimi botri

0,07

termometer

Dunaj
Dunaj je pri boju proti podnebni krizi aktiviral tudi prebivalce. Foto: Getty Images

Avstrijska prestolnica išče "drevesne botre" za zalivanje mestnih dreves, ki bodo v poletnih mesecih prostovoljno skrbeli za žejna drevesa. Gre za enega od načinov boja proti podnebni krizi.

Auckland Trendi Mesta, v katerih se najbolje živi: globok padec Dunaja #video

V vročih mesecih lahko od zdaj prebivalci dunajskih okrožij Floridsdorf in Donaustadt z brezplačnimi vrečkami za zalivanje pomagajo pri skrbi za javna drevesa. Mesto je v ta namen prilagodilo devet hidrantov.
 
Iniciativa za zalivanje dreves na javnih površinah je dunajski pilotni projekt, ki ga v prvi fazi preizkušajo v 21. in 22. okrožju. Za drevesne botre se lahko prijavijo tisti prebivalci okrožij, ki želijo sami aktivno poskrbeti za bližnjo okolico in v poletnih mesecih dodatno zalivati drevesa. Mesto vsakemu botru brezplačno zagotovi eno devetlitrsko vrečko za zalivanje, da lahko preprosto prenaša vodo do žejnih dreves. Prednost vrečk v primerjavi s kanglicami za zalivanje je v tem, da lahko vrečko zložijo in jo uporabijo tudi za nakupe.

Drevesni botri bodo dobili vrečke za zalivanje. Drevesni botri bodo dobili vrečke za zalivanje. Foto: PID/David Bohmann
 
Dunaj vsako leto dodatno posadi 4.500 dreves

Drevesni botri bodo tako pomagali v boju proti podnebni krizi, ki postaja vse bolj alarmantna. "Podnebna kriza in s tem povezana dolga vročinska obdobja s temperaturami nad 30 stopinj Celzija niso izziv le za ljudi, temveč tudi za mestna drevesa, zato smo na Dunaju vpeljali številne ukrepe, s katerimi drevesa podpiramo, da bodo tudi v prihodnje skrbela za ohladitev Dunajčank in Dunajčanov," je ob tem povedal dunajski mestni minister za podnebje Jürgen Czernohorszky.
 
Dunaj že vrsto let zavzeto skrbi za več kot pol milijona mestnih dreves, vsako leto pa jih posadijo še dodatnih 4.500. Dunajska mestna drevesa v gosto poseljene predele mesta prinesejo sveže zelenje, ki hladi ozračje, nase veže fini prah in ogljikov dioksid ter zagotavlja življenjsko pomemben kisik. 

Po mestu je razporejenih več kot tisoč avtomatskih naprav za zalivanje. Vsako mlado drevo skrbniki tri leta vsaj enkrat tedensko ročno zalijejo, poleg tega pa za mlada drevesa uporabljajo tudi 12.550 zalivalnih vreč s prostornino 75 litrov. Zalivalne vreče zavežejo okoli debla in voda nato po kapljicah devet ur namaka koreninski sistem drevesa. Okoli 150 zaposlenih na oddelku Dunajskih mestnih vrtov je vsakodnevno na poti z okoli 50 vozili za zalivanje. Za dunajska drevesa vsak dan porabijo okoli 300 tisoč litrov vode.

Takšni prizori bodo vse pogostejši. Takšni prizori bodo vse pogostejši. Foto: Getty Images

Vse več poplav, suše, talili se bodo ledeniki, v oceanih bo vse manj kisika

Sicer pa je včerajšnje novo poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) o vplivu podnebnih sprememb na okolje opozorilo, da so države, ki so še posebej ranljive zaradi podnebnih sprememb, "na robu izumrtja".

Poročilo navaja, da so ljudje krivi za naraščajoče temperature, ki se bodo v dveh desetletjih verjetno dvignile za 1,5 stopinje Celzija, kar bi lahko vodilo v dvig morske gladine za pol metra, izključen pa ni niti dvig za dva metra do konca stoletja. To bi imelo uničujoče posledice za nizko ležeče države. 

A spremembe se ne bodo odrazile le v temperaturah, je poročala STA. Ker podnebne spremembe krepijo vodni krog, se mora svet pripraviti na intenzivnejša deževja in s tem povezane poplave, v drugih regijah pa na suše. Spremenili se bodo vzorci deževja. V višjih legah se bo deževje predvidoma okrepilo, v subtropskem delu sveta pa zmanjšalo. Dvig morske gladine bo pomenil poplave na obalah in erozijo bregov. Izredni morski dogodki, ki smo jim bili do zdaj priča enkrat na sto let, bi lahko do konca stoletja postali vsakoletna stalnica.

Talil se bo permafrost, marsikje bo svet ostal brez sezonske snežne odeje, talili se bodo ledeniki in ledene plošče, Arktika bi lahko poleti ostala brez ledu. Oceani bodo še bolj zakisani, v njih bo še manj kisika, kar bo vplivalo na živelj v morju in na ljudi, ki so od njega odvisni. Na hujše vročinske valove in poplave se morajo pripraviti tudi mesta.

daljnovodi Novice Podnebna kriza: kako lahko vsak prispeva svoj delež? Ljubljana turizem turisti Novice Ljubljančani lahko zdaj sporočite, kje v mestu vam je najbolj vroče

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin