Ponedeljek, 28. 1. 2019, 19.09
5 let, 9 mesecev
"Partner si nadvse želi še enega otroka, meni pa je eden dovolj" #VeronikaSvetuje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,54
5
Bralko je strah, da bo njenega partnerskega odnosa konec, ker si partner želi še enega otroka, ona pa ne.
sem mama enega otroka, s partnerjem sva skupaj že več kot deset let. Čeprav imam svojega otroka najraje na svetu, je biti mama zahtevna in odgovorna naloga, ob naporni službi in skrbi zanj že tako nimam nič več časa zase. Moj partner pa si zdaj nadvse želi še enega otroka, meni je eden dovolj.
Tako sva se znašla pred resnim problemom, za katerega se mi zdi, da bi lahko na dolgi rok predstavljal konec najinega razmerja. Kdorkoli od naju namreč popusti, bo moral pri sebi skleniti hud kompromis pri življenjsko zelo pomembni stvari. Če torej jaz popustim in privolim v še enega otroka, bom šla čez sebe in v resnici to naredila zaradi njega, in ne, ker bi si sama v srcu zares želela. Če se on strinja, da je dovolj najina mala, a srečna družinica, bo verjetno zaradi tega nesrečen in bo ali sebi ali meni kasneje očital, da se je odpovedal še enemu otroku zaradi mene, čeprav si ga je zelo zelo želel.
Kaj lahko narediva? Nestrinjanje glede tega naju vsak dan bolj oddaljuje.
Hvala in lep pozdrav.
Anja
Preberite še druge Veronikine nasvete:
- Kako se "znebiti" tašče, ki se je priselila k nam?
- "Postajam vse bolj depresivna, ker sem še vedno samska"
- "Bližnji ne vedo, da me je že večkrat prevaral"
Spoštovana ga. Anja.
Pred časom sem sicer že odgovarjala na zelo podobno problematiko, v kakršni ste se znašli zdaj tudi vi ali, še bolje rečeno, vidva.
Res je hudo, ko se partnerja razhajata v tako pomembni odločitvi. Dejstvo je, da odločitev za otroka spremeni vaš svet, vajin svet za vedno. Tukaj ne mislim le, ko gre za prvega otroka, ampak tudi, ko gre za drugega ali več njih.
Očitno je, kot pišete, da sta v bistvu srečna, zadovoljna in vi izpopolnjeni kot žena in kot mati. Pa poglejmo na stvar še z drugega zornega kota.
Veronika Podgoršek
Vsekakor vam kot ženski čisto biološko gledano še en otrok pomeni veliko večjo spremembo kot to predstavlja moškemu - očetu. Čeprav je vloga očeta izredno pomembna, pa je zelo drugačna od samega spočetja dalje. Gre za devetmesečno nosečnost z vsemi pregledi, krvnimi, urinskimi, sladkornimi testi, spremembami telesa, hormonov in v številnih primerih odsotnostjo od dela že v nosečnosti. Potem je tukaj seveda tudi porod in vsa tveganja, ki jih ta prinaša. To so dejstva in to ni kar tako.
Potem pride še porodniški dopust, ki zopet pomeni odsotnost z dela in popolno skrb za dojenčka, ki je, biološko gledano, spet v največji domeni ženske. Dojenček vsaj v prvem letu najbolj potrebuje mamo in stik z njo. Ob tem pa še okrevanje vašega telesa. Vsaka nosečnost in vsak porod je namreč za telo stres. Ko se vrnete na delo, pa so pogosti bolniški dopusti v primerih, ko otroci zbolijo, in statistike kažejo, da ostajajo doma večinoma mame. Ob vsem tem je tukaj prisotno še učenje, skrb, šolanje, hobiji ...
S tem, ko pišete o svoji stiski in pomanjkanju želje po še enem otročku, imate verjetno v mislih vsa zgoraj opisana dejstva, skozi katera že hodita deset let, kolikor je star vaš otrok, in ob misli na ponovno pot se vam vse upre. Pa niste še prav zares niti v puberteti. Svojega moža ljubite in ga ne želite prizadeti (če bi namreč pisali, da si še enega otročka ne želite Z NJIM, bi bil problem popolnoma nekaj drugega!). Zato ste v stiski. Oba imata rada svojega otroka, lepo vam je in želite, da tako tudi ostane in traja.
Pokušajte možu stvari prikazati s te plati in zelo nazorno. Kaj in zakaj razmišljate, česa vas je strah, kaj se vam upira in kaj vam je lepo. Morda se bo vživel v vaš svet. Ob tem naj bo seveda pogovor dvostranski, kar pomeni, da tudi on iskreno govori o svojem videnju, dojemanju, željah. Upam in želim, da se srečata in skupaj najdeta dobro pot naprej!
Preberite še:
5