SiolNET. Trendi Moda
3,61

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Britanska modna skavta v Sloveniji: Ljudje velikokrat ne razumejo namena tednov mode #intervju #video

3,61

termometer

Martyn Roberts, Biljana Poposka-Roberts
Foto: Ana Kovač

Pretekli ljubljanski teden mode (LJFW) je gostil pomembni imeni v svetu mode, in sicer Martyna Robertsa in njegovo ženo Biljano Poposko-Roberts, cenjena modna skavta, ki potujeta po svetu in iščeta talentirane ter še neznane modne oblikovalce, ki jim pomagata zgraditi lastno znamko. Pred kratkim sta se osredotočila na našo regijo, kjer imamo veliko modnega potenciala, pravita.

Martyn Roberts in Biljana Poposka-Roberts sta modna skavta iz Velike Britanije, ki že dvanajst let iščeta najbolj talentirane modne oblikovalce ter jim pomagata prodreti do pomembnih kupcev na mednarodni ravni in svetovno priznanih tednov mode.

Pred kratkim sta svoje iskanje podrobneje razširila na balkansko regijo, kjer oblikovalca, ki ju prepriča, nagradita s predstavitvijo kolekcije na londonskem tednu mode. To je lahko odlična odskočna deska in ključni temelj za začetek uspešne kariere.

Do zdaj sta talente v naši regiji iskala na beograjskem tednu mode, tokrat pa se je izbor preselil na ljubljanskega. Na prvem dnevu LJFW so se tako predstavili po trije nadarjeni oblikovalci iz Makedonije, Hrvaške, Slovenije (Ivan Rocco, Jona Bednjanec in Dejan Petrović), Srbije in BiH, Martyna in Biljano pa je najbolj prepričala srbska oblikovalka Gala Borović.

Martyn Roberts, Biljana Poposka-Roberts Foto: Ana Kovač

Sta Makedonka in Novozelandec v Londonu. Kako in kdaj sta se spoznala?

Martyn: Spoznala sva se v Londonu pred kakšnimi petnajstimi leti, pred tem pa sva oba že živela tam. Biljana je iz Makedonije, jaz z Nove Zelandije, spoznala pa sva se prek prijateljev. Podjetje Fashion Scout sva ustanovila pred dvanajstimi leti, začelo pa se je kot hobi. Sprva je bilo to nekaj, v kar sva oba strastno verjela, potem pa je samo raslo in raslo.

Kako vaju je pot zanesla z Nove Zelandije in iz Makedonije v London?

Martyn: Ko sem še študiral, sem organiziral nastope za različne skupine, kar me je pripeljalo v London, na koncu pa sem pristal v modni industriji. Odkril sem, da je moda v številnih pogledih kot glasba, je kreativna industrija, v kateri so ljudje izjemno ustvarjalni, a jim manjka organizacijskih sposobnosti (smeh, op. p.). Pri tem so potrebovali pomoč, jaz pa sem jim pomagal. Ne znam igrati glasbil, ne znam šivati, a znam organizirati stvari.

Biljana: Jaz pa sem imela povsem drugačno vzgojo in ozadje - študirala sem medicino in prej nisem bila nikakor povezana z modo. A sem si vedno želela biti del kreativne industrije, takrat pa moda v naši državi ni bila nekaj, s čimer bi se lahko ukvarjal profesionalno. Poleg tega takrat nismo imeli univerz, kjer bi lahko študiral kaj v povezavi s tem. Ko sem končala srednjo šolo, sem odšla v London, da bi videla, kaj lahko počnem, in čez nekaj let sem spoznala Martyna.

Kaj počneta kot modna skavta, ki iščeta mlade talentirane oblikovalce?

Martyn: Veliko potujeva in iščeva nove oblikovalce po vsem svetu. Iščeva nove, inovativne in razburljive oblikovalce, ki bodo premikali meje. Ko naredijo to, prinesejo nov navdih in nekaj, česar še nismo videli. Delava na primer z ukrajinskimi modnimi oblikovalci, pri katerih se je končni rezultat pokazal tako, da smo lahko njihove tradicionalne kose nato videli v Zari, H&M ... Vse to je prišlo od novih oblikovalcev iz Ukrajine, za katere pred petimi leti ni še nihče slišal, pred dvema letoma pa so bile njihove kreacije povsod.

Kako konkretno jim pomagata?

Biljana: Najprej seveda tako, da jih odkrijeva, nato pa jim dava priložnost, da se predstavijo na londonskem tednu mode. S tem se pokažejo širšemu, bolj globalnemu občinstvu. Z modno revijo v Londonu dobijo dostop do najboljših kupcev, večjih medijev, tam pa potem lahko dobijo priložnost še za predstavitev v drugih državah. Veliko najinih oblikovalcev, ki se predstavijo v Londonu, svoje kose nato prodaja v Dubaju, Španiji, na Japonskem, Kitajskem ... Glavna ideja je to, da jima pomagava doseči svetovni trg.

Martyn: Za oblikovalce sva tudi nekakšna mentorja, ki jim pomagata zgraditi posel, moda je namreč kreativni posel. Veliko oblikovalcev je zelo kreativnih, imajo odločne ideje, a potrebujejo pomoč pri gradnji trajnostnega podjetja, ki bo raslo. Pomagava jim pri izdelavi kolekcij, pri tem, kako razvijati poslovni del in kako prodati sam sebe. Zahvaljujoč spletu in družbenim omrežjem lahko sami dosežejo svoje kupce, kar pomeni večji zaslužek in to, da lahko bolje vlagajo.

Anamaria Goltes Trendi Anamaria je Dončića pustila v Dallasu in prišla na modno revijo v Ljubljano #video

Je kateremu od oblikovalcev, ki sta jih odkrila, uspelo v svetovnem merilu? Sta za njihovo slavo zaslužna prav vidva?

Martyn: Pomagala sva pri karieri nizozemske oblikovalke Iris van Herpen. Začela je v Londonu, nadaljevala v Parizu, potem so tu še David Koma, Peter Pilotto, Phoebe English, pomagala sva tudi velikemu številu kitajskih oblikovalcev, kot je, na primer, Angel Chen. Potem ko sva si ogledala šanghajski teden mode, razstave in revije, sva pomagala približno desetim oblikovalcem. Skušava jim pomagati čisto na začetku kariere. Ko sva ustanovila podjetje, sva se vprašala, kako gredo skozi obdobje od študija do tega, da postanejo prepoznavno ime, in kako rastejo.

Zato sva začela s tem, da jim pomagava zgraditi lastno znamko, podjetje. To vmesno obdobje je lahko zelo težko za vsako majhno rastoče podjetje, še posebej v modi. Oblikovalci morajo pripraviti revije, ustvariti kolekcije in šele nato so plačani. To je tako, kot če bi restavracija dobila plačilo dva meseca po tem, ko bi postregla obrok.

Martyn Roberts, Biljana Poposka-Roberts Foto: Ana Kovač

Sta torej nekakšen podjetniški um za umetnostjo?

Biljana: Sva nekakšna platforma, ki podpira ustvarjalnost in oblikovalcem pomaga zagnati lastno podjetje, posel. Mislim, da je to precej težko - imeti lastno revijo v Londonu ali Parizu je lahko zelo drago, zahteva pa tudi veliko znanja in veliko ekipo.

Kako drago je lahko?

Martyn: Če pripravljaš revijo v Londonu, potrebuješ približno 20 tisoč evrov. Če jim pri tem pomagava midva, je lahko precej lažje. Pomagava pri organizaciji, infrastrukturi, vsem ... Prav zaradi tega sva bila tudi navdušena nad LJFW, saj se vidi, da se ekipa res spozna na svoje delo, tudi v zaodrju je bilo vse dobro organizirano. Obiskala sva različne tedne mode po vsem svetu in včasih res niso dobro pripravljeni, ponekod je v zaodrju pravi kaos ali pa spredaj nihče ne ve, kaj se dogaja.

Kako pravzaprav služita, kako se vama obrestuje, da pomagata drugim?

Martyn: Skozi različne sponzorje, poleg tega pa vsak oblikovalec vseeno plača manjši prispevek.

Biljana: V Veliki Britaniji in drugje v tujini je malce drugače. Tam mora oblikovalec sam plačati svojo revijo, pri čemer midva oblikovalcem ponujava res najboljše - od osvetlitve na brvi, produkcije do celotne priprave revije. Vse to lahko dobijo pri naju, pod eno streho.

Martyn: Najina platforma je zdaj poznana po vsem svetu, in ko so enkrat predstavljeni z najino pomočjo, dobijo veliko reklame tudi na domačih tleh. Pred kratkim je indonezijska oblikovalka, ki sva ji pomagala, dobila tri močne kupce na Kitajskem, kjer zdaj uspešno dela. Prej na tem območju ni bila deležna zanimanja, niti z mednarodnega trga, zdaj je njen posel tam zrasel.

Ob tem sva ugotovila, da ljudje velikokrat ne razumejo namena tednov mode, modnih revij. Za zunanjega opazovalca je to morda videti kot nekakšen samovšečen projekt, a ni. To je kot razstava vsakega umetnika, ki potrebuje to razstavo za predstavitev svojega dela.

Če oblikovalec svoja oblačila pošlje direktno v trgovino, se morda prodajajo, a ljudje ne bodo poznali znamke, ne bodo vedeli, kdo stoji za njo. Z modno revijo pa te ljudje spoznajo, govorijo o tebi in vidijo kolekcijo.

Martyn Roberts, Biljana Poposka-Roberts Foto: Ana Kovač

Kaj vaju je prepričalo, da sta se poglobila v našo regijo? Kaj vaju je pritegnilo?

Biljana: Mešanica vsega, moje korenine so vsekakor vplivale na to. Začelo se je tako, da so Martyna povabili na teden mode v Skopju, pa sploh niso vedeli, da je poročen z Makedonko (smeh, op. p.). Potem sva spoznala organizatorja beograjskega tedna mode, ki je najin velik podpornik, prek njega pa še Melindo (Rebrek, organizatorko LJFW, op. p.), ki je prav tako veliko pripomogla k najinemu projektu SEE.

Martyn: A namen vsega je, da ustvarjalnost ne pozna meja, da je globalna.

V Skopju in Beogradu sva na primer videla oblikovalce, ki so resnično nadarjeni, ne zanima jih politika, želijo si samo oblikovati in voditi svoj posel, slediti svojim sanjam. Zanje je bilo zelo malo priložnosti za uspeh, saj so bili omejeni na svojo državo, midva pa sva jim dala priložnost, da se pokažejo mednarodnemu občinstvu in začnejo delati z različnimi partnerji.

Posledično zdaj tedni mode postajajo večji, bolje organizirani, kar je bistvo vsega. Ta regija je imela predolgo preveč težav, moramo iti naprej, sodelovati in napredovati.

Biljana: Kreativnost ne bi smela imeti meja, a na žalost včasih mladi oblikovalci obtičijo in ne dobijo veliko priložnosti, zato je zelo pomembno, da začnejo sodelovati z drugimi. Težko je doseči londonski teden mode, če ne sodeluješ niti na svojem lokalnem tednu mode. Najprej se moraš zavedati, kaj se dogaja okrog tebe, razširiti svojo znamko in nato iti na globalno raven.

Martyn: Prvi dan LJFW so gostje recimo lahko videli oblikovalce iz celotne regije. Ljudje razumejo, da je moda globalni jezik, obstajajo različni dialekti, kar pa je samo pozitivno.

Martyn Roberts, Biljana Poposka-Roberts Foto: Mimi Antolovic

Imajo balkanski oblikovalci kaj skupnega? Ali obstaja kakšna rdeča nit, ki jih povezuje?

Martyn: Včasih so to tradicionalne tehnike ustvarjanja, ki jih prenesejo v sodobne kose. Kot staro znanje določene obrti, vzorci, barve. Vsi oblikovalci si želijo bolj raziskovati, zelo so radovedni.

Je kakšna država na svetu še posebej modno usmerjena, ima veliko talentiranih oblikovalcev?

Martyn: Pred petimi leti je bila to Ukrajina, še posebej Kijev. Sodelovala sva z veliko ukrajinskimi oblikovalci. Tudi Gruzija, kjer je v majhni državi res veliko talenta. Pa tudi na Kitajskem in v Koreji. Trenutno raziskujeva, katera bo naslednja država, morda bo to kakšna iz jugovzhodne Evrope, morda Turčija ali pa celo Indija, Indonezija, afriške države.

Katera država pa je morda najbolj podcenjena?

Martyn: Rekel bi, da je veliko potenciala v Indiji, imajo veliko oblikovalcev, ki se osredotočajo na tradicionalne obleke, obrt izdelovanja pa je naravnost neverjetna. Mladi oblikovalci iz tega oblikujejo lastno vizijo in imajo bolj mednarodni pristop.

Martyn Roberts, Biljana Poposka-Roberts Foto: Jure Makovec

V ponedeljek sta obiskala naš teden mode. Kakšen se vama je zdel v primerjavi s svetovnimi, na primer pariškim, londonskim?

Martyn: Šov (na prvi dan LJFW, op. p.) je bil izjemno dobro obiskan, bila sva navdušena nad številom obiskovalcev in tem, kako modni so bili vsi (smeh, op. p.). Kreacije so prikazovale odlično raznolikost, tako pri študentih oblikovanja kot tudi že pri uveljavljenih oblikovalcih.

Bi glede na videz obiskovalcev tedna mode lahko rekli, da smo Slovenci dovolj drzni in da si drznemo izraziti svoj osebni slog?

Biljana: Mislim, da to drži, vsekakor. Nekateri gostje so bili res dobro oblečeni, zelo modni in raznoliki. Velikokrat na tednih mode vidiva občinstvo v večinoma črnih opravah, tukaj pa smo videli barve in ljudi, pri katerih se je videlo, da so se res potrudili.

Kakšne so se vama zdele kreacije, ki sta jih videla? Kakšne so bile v primerjavi z britansko modo?

Martyn: Vsaka država ima svojo prepoznavno modo in svoj pogled nanjo. Vedno mora biti mešanica kreativnosti in posla. Tukaj sva videla, da so nekatere kolekcije zelo komercialno usmerjene. Pri teh se vidi, da je posel pomemben del, pri študentih pa sva videla odlično in svežo ustvarjalnost, nove ideje. In prav to je najbolj razburljivo. Moda je razburljiva, vsi nosimo oblačila, vsi izražamo sebe skozi oblačila.

Nekatere kreacije so bile res videti, kot da niso s tega sveta, zelo odbite, česar pa nekateri v Sloveniji še vedno ne razumejo najbolje.

Martyn: Mislim, da je moda navdihujoča. Včasih na brvi vidiš določene kose, za katere se vprašaš, kdo bi jih sploh nosil. "To je nezaslišano, noro in drugačno." A včasih je prav v to vpleten element, ki je del glavne zgodbe. Alexander McQueen je na primer oblikoval izjemno nizke kavbojke in z njimi navdušil svet, pred desetletjem pa so jih nosili skoraj vsi. Včasih se z brvi prebijejo barve, materiali, različne silhuete, ki jih nato preoblikujejo v nekaj, kar nosimo vsi.

Biljana: Tako je, bolj skomercializirano. Poleg tega je moda kot umetnost. Ni ti všeč čisto vsak slikar ali umetnik, za vsako umetnost se najde kupec, naloga umetnika, oblikovalca pa je, da svojo kreacijo spremeni v nekaj bolj komercialnega.

Ko ste ravno omenili znamko McQueen, s to je pred kratkim sodeloval tudi slovenski oblikovalec Peter Movrin.

Martyn: Odlično. Ena največjih prednosti dela pri velikih znamkah, kot sta Zara in Alexander McQueen, je ta, da moraš, ko delaš za lastno znamko, skrbeti za vse, za celoten posel, pri delu za druge, svetovno priznane znamke pa lahko ves čas samo ustvarjaš. Hkrati moraš razumeti tudi vizijo McQueena, to, k čemu stremi ta modna hiša in kako to interpretirati v kreacijah. Nekaj, kar je sveže in tvoje, a je seveda tudi skladno z znamko McQueen.

Na LJFW vaju je najbolj prepričala srbska oblikovalka Gala Borović, ki se bo zato lahko predstavila na londonskem tednu mode. S čim je najbolj izstopala?

Martyn: Imela je zelo kreativno vizijo in izjemno kreativno kolekcijo. Videla sva, kaj hoče doseči. Na začetku moraš premikati meje, da lahko ljudje razumejo, kdo si kot znamka. Za primer bi spet navedel Alexandra McQueena. Ko ljudje pomislijo nanj kot na oblikovalca, se spomnijo na nore kose, manekenke, poškropljene z barvo ... A podjetje je bilo zgrajeno na prodaji kavbojk, šalov, oblek in ljudje so začeli kupovati znamko, podobo. To lahko oblikovalec doseže tako, da premika meje. Prav to sva videla v Gali. Imela je športne kose, ki bi navdušili mlajše občinstvo, hkrati pa kose, ki so bili neverjetno dobro izdelani, kar ji je vzelo več sto ur. Izdelava je bila popolno izvedena, hkrati pa je dodala svoj pečat. Ima potencial, da gradi na tem.

Biljana: Imela je kombinacijo zanimivih elementov, uporabila je nostalgijo rave kulture in iz nje črpala navdih ter ji dala sodobno preobleko. Poleg tega nama je bilo všeč, da je bila zelo energična, strastna, res je stala za tem, kar je ustvarila.

Galina kolekcija, ki ju je prepričala na LJFW:

Martyn Roberts, Biljana Poposka-Roberts Foto: Samantha Kandinsky

Martyn Roberts, Biljana Poposka-Roberts Foto: Jure Makovec

Kakšne kriterije mora oblikovalec doseči, da vaju prepriča, kot vaju je Gala?

Biljana: Ni neke formule ali smernic. Moraš imeti strast, vizijo, predvsem pa moraš verjeti vase. Premikati moraš meje in ne smeš obupati. Lahko je dolg proces, nekateri imajo sicer srečo in jih hitro odkrijejo, včasih pa je potrebno več sezon, let, da dozoriš. To ni nujno slabo, samo obupati ne smeš.

Martyn: Gre tudi za ponižnost.

Čeprav delaš v kreativnem sektorju, je še vedno pomembno, da sodeluješ z drugimi. V preteklosti smo poznali oblikovalce, ki so bili zelo arogantni, a to ne deluje več, s tem ne prideš več daleč.

Kot restavracije, glasba in vse preostalo obstajajo oblikovalci, ki oblikujejo za točno določene stranke in morda ne prepričajo naju ali na tednih mode, prepričajo pa nekoga drugega. Gre za to, da ugotoviš, kaj ustreza tebi, za vse obstaja trg. Ne kopiraj, ne posnemaj nečesa, kar si videl, tako da narediš enako in samo malo spremeniš, saj bodo ljudje to opazili.

Biljana: Poišči svoj trg, najdi svoje stranke. Spremembe so v redu, a ne spreminjaj se ves čas, najdi svoj prepoznavni slog in se ga drži. Tudi če ne moreš potovati in si v živo ogledati pariškega tedna mode, bodi vseeno na tekočem, kaj se dogaja na modni sceni. To ne pomeni, da kopiraš, ampak da spremljaš dogajanje. S tem lahko vidiš tudi, kaj delajo tvoji tekmeci, da lahko narediš še kaj boljšega.

Anamaria Goltes Trendi V Dallasu navdušeni nad Anamario, a ne zato, ker je Dončićevo dekle #video

Kakšen nasvet bi dala oblikovalcem, ki želijo uspeti v svoji regiji in nato morda še na svetovnem trgu?

Biljana: Potrebna je kombinacija vsega, kar sva povedala. Razmišljaj o svoji znamki, poslu. Dejstvo je, da bo kreativni del obsegal samo od 20 do 30 odstotkov tega, kar počneš. Vse preostalo je posel. Zdi se mi, da mladi oblikovalci velikokrat pozabijo na to, ko postavljajo svojo znamko. Preden jo začneš graditi, si naberi čim več izkušenj, vsako priložnost, ki jo dobiš, zagrabi, sodeluj z drugimi. Tudi če gre za PR, marketing, se ne osredotočaj samo na kreativni del. Delaj v tovarni! Zelo pomembno je, da razumeš, kako deluje proizvodnja, če hočeš biti oblikovalec. Kreativni del ima zares manjšo vlogo pri gradnji celotne znamke.

Martyn: Pomembno pa je tudi sodelovanje z lokalnimi tedni mode in organizatorji. Oni so tisti, ki vas lahko podprejo in so tam, da vam pomagajo. Poslušajte njihove nasvete, saj imajo leta izkušenj in vam lahko pomagajo graditi vašo znamko.

Martyn Roberts, Biljana Poposka-Roberts Foto: Ana Kovač

Preverite tudi:

Peter Movrin Trendi Slovenski oblikovalec po McQueenu zdaj dela za prestižno multinacionalko #foto #video Raiven Trendi Raiven na LJFW: Lahko oblečem karkoli, ne da bi me kdo postrani gledal #video #foto

Komentarji

2

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • bleferji / 07.04.2019. ob 10:11 +2 0

    Maškarada zbluzenih

    +2 0
  • bog1953 / 07.04.2019. ob 20:43 0 - 1

    .... Ljudje velikokrat ne razumejo namena tednov mode.... Kaj pa ona hodi sem, če ljudje ne razumejo.

    0 - 1
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin