Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
3. 3. 2023,
12.51

Osveženo pred

1 leto, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,98

8

Natisni članek

vinska trta vino

Petek, 3. 3. 2023, 12.51

1 leto, 1 mesec

Zibelka vina je drugje, kot je veljalo do zdaj

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,98

8

grozdje | Foto Shutterstock

Foto: Shutterstock

Velika novica za vinski svet: genetske raziskave so pokazale, da se udomačena vinska trta v Evropo ni razširila s Kavkaza, temveč z Bližnjega vzhoda.

Za zibelko vinogradništva in vinarstva že dolgo velja Gruzija, kavkaška država, ki je na teh temeljih zgradila uspešen vinski in turistični posel. V zibelki vina, kot so se poimenovali, naj bi vinsko trto udomačili pred osem tisoč leti, njihov starodavni način pridelave vina v lončenih posodah pa je v zadnjih nekaj desetletjih spet postal izjemno trendovski.

Trto so udomačili pred 11 tisoč leti

Nova raziskava, ta teden objavljena v publikaciji Science, pa je stvari nekoliko zapletla. Devetinosemdeset raziskovalcev iz 23 institucij se je lotilo raziskovanja izvora vinske trte in ugotovilo, da vinske trte niso udomačili pred 8.000, ampak že pred 11 tisoč leti in da se to ni zgodilo le na enem, temveč na dveh območjih. Eno od teh je bil južni Kavkaz, območje današnje Gruzije, Armenije in dela Kazahstana, drugo pa Levant oziroma današnji Izrael, Palestina, Libanon in Jordanija.

vinograd Gruzija | Foto: Pixabay Foto: Pixabay

Z genetskimi raziskavami trte so ugotovili še nekaj, kar je gruzijsko zgodbo o zibelki vina postavilo na glavo - udomačena vinska trta se v Evropo ni razširila s Kavkaza, temveč z Bližnjega vzhoda, od koder se je selila skupaj z ljudmi in se križala z divjimi trtami ter se sčasoma razvila v sorte, ki jih poznamo danes.

S križanjem z divjo trto je grozdje postalo manj okusno, a boljše za vino

"Na Bližnjem vzhodu so grozdje sicer pridelovali za uživanje, ne za pridelavo vina, ko pa se je ta trta prek Anatolije in Balkana širila v Evropo, se je križala z divjimi trtami, zaradi česar so grozdne jagode postajale manjše in manj sladke ter z debelejšo kožico," besede profesorja Robina Allabyja navaja vinski portal Wineanorak, "to grozdje ni bilo več tako okusno, je pa bilo odlično za pridelavo vina. Morda so to odkrili po naključju, v vsakem primeru pa od tod izvira večina naše vinske dediščine."

Oglejte si še:

Sejem Alpe Adria, KZ MEtlika, Cene Prevc.
Trendi Nov podvig Ceneta Prevca, predstavil je svoje vino
Davit Ugrekhelidze
Trendi Iz Gruzije ga je v Slovenijo pripeljala košarka, zdaj pa od tam uvaža vino
Ne spreglejte