Četrtek, 13. 3. 2025, 18.44
5 minut
Trump EU zagrozil z 200-odstotnimi carinami na vino, šampanjec in žgane pijače
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
"Če ta ukrep ne bo takoj odpravljen, bodo ZDA v kratkem uvedle 200-odstotne carine za vsa vina, šampanjce in alkoholne pijače, ki prihajajo iz Francije in drugih držav EU," je danes v zvezi z napovedanim ocarinjenjem ameriškega viskija napovedal ameriški predsednik.
Predsednik ZDA Donald Trump, ki še naprej grozi z novimi carinami, je danes zatrdil, da ne bo popuščal in bo pri njih vztrajal. EU se je glede carin z ZDA pripravljena pogajati, z Otoka prihajajo opozorila, da carinska vojna z ZDA ni v nikogaršnjem interesu, Kanada pa se je zaradi carin pritožila na Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).
"EU, ena najbolj sovražnih ter na področju davkov in carin agresivnih sil na svetu, ki je bila vzpostavljena z enim samim ciljem, to je izkoriščati ZDA, je pravkar uvedla 50-odstotne carine na viski," je Trump zapisal na svojem socialnem omrežju Truth Social.
"Leta so nas goljufali, zdaj pa nas ne bodo več. Ne, ne bom se upognil - ne pri aluminiju, ne pri jeklu, ne pri avtomobilih," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na vprašanja novinarjev, ali namerava popustiti pri carinah, danes odgovoril Trump.
Protiukrepi EU
Od vrnitve v Belo hišo je zagrozil in uresničil številne carine na uvoz tujega blaga v ZDA, pri čemer se prizadete države odzivajo z vzajemnimi carinami. Med zadnjimi Trumpovimi grožnjami EU so 200-odstotne dajatve na vino, šampanjec in žgane pijače, če bo unija uvedla napovedane 50-odstotne carine na uvoz ameriškega viskija.
EU sicer carin še ni uveljavila, je pa v sredo, potem ko so v ZDA začele veljati 25-odstotne carine na jeklo in aluminij, napovedala postopno uvedbo protiukrepov.
Kot so pojasnili v Bruslju, bodo 1. aprila med drugim začele veljati carine na uvoz kavbojk, viskija bourbon, tobaka, koruze in riža iz ZDA v skupni vrednosti 4,5 milijarde evrov. Večinoma bodo veljale 25-odstotne carine, za določeno blago pa 50-odstotne.
EU se je v luči stopnjevanja trgovinske vojne med velesilama po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pripravljena pogajati z ZDA. "Vselej smo bili jasni, da bomo branili naše interese, a želim poudarili, da smo odprti za pogajanja," je dejala med obiskom v Južni Afriki.
V luči stopnjevanja trgovinske vojne med ZDA in EU je predsednica Evropske komisije danes po srečanju z južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso v Cape Townu izpostavila, da se je EU pripravljena pogajati.
Kot je dejala, je bil komisar za trgovino Maroš Šefčovič že v stiku z ameriškim kolegom, po pričakovanjih se bosta na temo carin slišala tudi v petek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Aprila razširitev sezama
Sredi aprila bodo predvidoma začeli veljati dodatni ukrepi, predlagane so carine na določene industrijske izdelke, kot so izdelki iz jekla in aluminija, tekstil, usnjeni in leseni izdelki ter gospodinjski aparati, pa tudi carine na določene kmetijske izdelke, kot so perutnina, govedina, jajca, mlečni izdelki, sladkor in zelenjava.
Predlagani seznam vključuje uvoz, vreden nekaj čez 21 milijard evrov, pri čemer viri pri EU pričakujejo, da bo končni seznam obsegal uvoz v višini okoli 18 milijard evrov.
"Uvedli bomo 200-odstotne carine!"
"Če ta ukrep ne bo takoj odpravljen, bodo ZDA v kratkem uvedle 200-odstotne carine za vsa vina, šampanjce in alkoholne pijače, ki prihajajo iz Francije in drugih držav EU," je danes v zvezi z napovedanim ocarinjenjem ameriškega viskija napovedal ameriški predsednik.
Že v sredo so se odzvali tudi v ameriški industriji žganih pijač, kjer trgovinsko vojno obžalujejo. Napovedane carine EU so označili za "izčrpavajoče" in vredne "globokega obžalovanja".
Francoski izvozniki se počutijo žrtvovane
Protiukrepom sicer ni videti konca. Iz Pariza so danes že sporočili, da se bo Francija borila proti kakršnimkoli carinam na šampanjec, vino in druge alkoholne pijače. "Ne bomo popustili pred grožnjami," je na družbenem omrežju X zapisal francoski minister, pristojen za zunanjo trgovino, Laurent Saint-Martin. "Francija se je odločena maščevati," je zatrdil.
Ločeno so se odzvali tudi v francoskem združenja izvoznikov vina in žganih pijač FEVS, kjer so opozorili, da so bili njihovi interesi "žrtvovani". "To nas je postavilo za neposredno tarčo ameriškega predsednika," je v zvezi z napovedanimi ukrepi EU dejal šef FEVS Nicolas Ozanam. "Utrujeni smo od tega, da se nas sistematično žrtvuje za namene, s katerimi nimamo nič," je poudaril za AFP. Evropsko komisijo je pozval k realističnemu odzivanju.
Velika Britanija pragmatična, Kanada s pritožbo na WTO
Drugačen pristop je ubrala Velika Britanija. Premier Keir Starmer je danes poudaril, da bo "pragmatičen", zato vzajemnih carin ne bodo uvedli. Po poročanju AFP je dejal, da je možnost dogovora z ZDA še vedno na mizi, pri čemer pa svoje upa polaga v to, da bi dosegel širši dogovor s Trumpovo administracijo, ki bi Otok izvzel iz carin.
"Nagrada ni carinska vojna, za katero mislim, da ni v našem interesu. Nagrada bi bil gospodarski sporazum ali posel, ki dejansko vsebuje dogovor ne samo o carinah ampak širše," je poudaril Starmer.
Če uvedba carin na jeklo in aluminij Velike Britanije zaenkrat ne moti, pa je drugače s Kanado, ki je že vložila pritožbo na WTO. Kot so danes sporočili z WTO, je Kanada zahtevala posvetovanja glede spora z ZDA v povezavi z uvedbo carin na nekatere izdelke iz jekla in aluminija iz Kanade.
Kanada trdi, da so dodatne carine na nekatere izdelke iz jekla in aluminija ter višje carine na izdelke iz aluminija, ki so začele veljati 12. marca, v neskladju z obveznostmi ZDA, je poročala AFP. Kanada je sicer vodilni dobavitelj jekla v ZDA, ki ji sledita Brazilija in EU.
Agencije ameriške zvezne vlade morajo glede na ukaz predsednika Donalda Trumpa do konca današnjega dne podati načrte o odpuščanjih. V dveh mesecih je doslej brez službe ostalo okrog 100.000 zaposlenih v zvezni vladi, poroča časnik USA Today, zvezni sodnik pa je danes vladi ukazal, naj jih vse zaposli nazaj.
Brez dela je doslej ostalo 75.000 ljudi, ki so sprejeli Trumpovo ponudbo za plačo do septembra v zameno za odpoved delovnega razmerja, ostali odpuščeni pa so bili večinoma delavci na poskusni dobi. V vladi ostaja zaposlenih okoli dva milijona ljudi, danes podani načrti agencij pa naj bi podali podobo prihodnjega obsega ameriške zvezne delovne sile. Ta se kljub izraziti rasti števila prebivalcev praktično ni spreminjal od 60. let prejšnjega stoletja.
Prizadevanja za krčenje zvezne delovne sile vodi urad za vladno učinkovitost (Doge) pod vodstvom milijarderja Elona Muska, ki želi do konca letošnjega proračunskega leta prihraniti tisoč milijard dolarjev. Z odpuščanji zveznih uslužbencev tega niti približno ne bo dosegel, vprašanje pa je, ali si bodo republikanci na čelu s Trumpom upali oklestiti kakšnega od največjih programov, ki se tičejo pokojnin in zdravstvenega varstva upokojencev ter revnih.
Na tnalu naj bi se po trditvah demokratov znašel program zdravstvene oskrbe revnih medicaid, ker da republikanci potrebujejo velike prihranke za potrditev davčnih olajšav za premožne.
Vsa odpuščanja je sicer danes pod vprašaj postavil zvezni sodnik William Alsup, ki je zvezni vladi ukazal, naj vse, ki niso odstopili prostovoljno, zaposli nazaj. Sodnik je ugotovil, da so bila odpuščanja nezakonita, poroča televizija CNN.
