Torek, 11. 3. 2025, 17.27
12 ur, 50 minut
Trump napoveduje drakonske carine

"Zelo kmalu boste ugotovili, da ne potrebujemo vaših avtomobilov, lesa in energentov," je na družbenem omrežju Truth Social v ponedeljek zapisal Trump.
Kanada zlorablja carine, ZDA pa njene elektrike niti ne potrebujejo, se je na ponedeljkovo napoved kanadske province Ontario o 25-odstotnem zvišanju cene elektrike za ZDA odzval ameriški predsednik Donald Trump. Napovedal je konec ameriškega subvencioniranja Kanade in zagrozil s tem, da bo 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA, ki naj bi začele veljati v sredo, za severno sosedo dvignil na 50 odstotkov.
"Zelo kmalu boste ugotovili, da ne potrebujemo vaših avtomobilov, lesa in energentov," je v ponedeljek po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump.
Kanadi je očital, da carine zlorablja že od nekdaj. Napoved kanadske province Ontario o 25-odstotnem zvišanju cene elektrike za ZDA je po njegovih besedah v nasprotju s pravili.
Pozneje je na družbenem omrežju objavil, da bo 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA, ki naj bi začele veljati v sredo, za Kanado dvignil na 50 odstotkov. Severno sosedo in dosedanjo najtesnejšo zaveznico ZDA je ob tem označil za eno od držav z najvišjimi carinami na svetu.
V državah, ki jih bodo prizadele višje cene elektrike zaradi carin Ontaria, bo razglasil izredne razmere na trgu električne energije. Zagrozil je še, da bo z višjimi carinami uničil kanadsko avtomobilsko industrijo, ker lahko vse avtomobile proizvedejo v ZDA.
Zvišanje cene elektrike za ZDA je v ponedeljek napovedal premier Ontaria Doug Ford. "Če bodo ZDA zaostrile razmere, jim bom elektriko povsem izklopil. Verjemite mi, da tega nočem narediti. Grozno se počutim zaradi Američanov, ki niso sprožili te trgovinske vojne. Odgovorna je le ena oseba – predsednik Trump," je dejal na novinarski konferenci v Torontu.
Zahtevajo Trumpov odstop od carinske vojne
Ontario zagotavlja elektriko za zvezne države New York, Minnesota in Michigan, kjer se bo račun za elektriko zaradi tega ukrepa v povprečju zvišal za 69 ameriških dolarjev. Ukrep bo tej kanadski provinci prinesel do 277 tisoč ameriških dolarjev (253,71 tisoč evrov) na dan. Ford je zagotovil, da bo veljal, dokler Trump ne bo odstopil od carinske vojne.
Trump je uvedel 25-odstotne carine na ves uvoz iz Kanade in Mehike, a si je nato premislil in za mesec dni zadržal carine na uvoz, ki ga pokriva sporazum o prosti trgovini med tremi državami (USMCA). Mehika povračilnih carin ni uvedla, Kanada pa jih je in jih ohranja kljub Trumpovemu enomesečnemu premoru. Med drugim veljajo carine na uvoz pomarančnega soka, gospodinjskih aparatov, kozmetike, obutve, motorjev in papirja iz ZDA.
Trump za deportacijo propalestinskega aktivista z univerze Columbia
Ameriški predsednik se je medtem v ponedeljek zavzel za deportacijo pretekli konec tedna pridržanega propalestinskega aktivista, enega od voditeljev lanskih protestov na univerzi Columbia v New Yorku. Napovedal je ukrepanje tudi proti drugim protestnikom, ki jim očita antisemitizem. Skupine za človekove pravice so nad aretacijo ogorčene.
Mahmuda Halila, ki je nedavno diplomiral, so za priseljevanje pristojni agenti ameriške vlade konec tedna pridržali na njegovem domu, čeprav ima dovoljenje za delo in bivanje v ZDA, t. i. zeleno karto. Glede na poročanje medijev je trenutno v centru za pridržanje v zvezni državi Louisiana. Že ob potrditvi njegove aretacije mu je ministrstvo za domovinsko varnost očitalo dejavnosti, usklajene s palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, nato je podobne obtožbe nanizal tudi predsednik države Donald Trump.
V zapisu na svojem družbenem omrežju Truth Social ga je v ponedeljek označil za skrajnega, Hamasu naklonjenega študenta. Zavzel se je za njegovo deportacijo iz države in podobno ukrepanje napovedal tudi proti drugim protestnikom. "Vemo, da je na Columbii in drugih univerzah po državi še več študentov, ki so sodelovali v proterorističnih, antisemitskih, antiameriških dejavnostih, in Trumpova administracija tega ne bo prenašala," je zapisal. "To je prva aretacija od številnih, ki bodo sledile," je zagotovil.
Odvzem zelene karte je običajno dolgotrajen postopek in sodnik v New Yorku je po poročanju tujih tiskovnih agencij že blokiral prvotni poskus izgona Halila. Ta je poročen z ameriško državljanko, ki naj bi bila osem mesecev noseča.
Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je bila v ponedeljek kritična do aretacije Halila, ki so jo označili za "brez primere, nezakonito in neameriško". V New Yorku je prav tako v ponedeljek več kot tisoč ljudi protestiralo proti aretaciji, češ da je dejansko šlo za ugrabitev. Zaskrbljenost je na novinarski konferenci izrazilo tudi okoli 50 profesorjev na Columbii.
Prav to univerzo je sicer Trumpova administracija najbolj kritizirala glede njenega odziva na propalestinske proteste, ki so v odziv na izraelsko agresijo nad Gazo lani zajeli ameriške univerze. Pretekli petek ji je odvzela 400 milijonov dolarjev (366,36 milijona evrov) zveznih sredstev.