Torek, 10. 5. 2016, 17.09
1 leto, 1 mesec
Ste vedeli, da pri nas obstaja bratovščina ljubiteljev dobre hrane in vina?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,45
Po tem znaku prepoznate gostilno, ki je članica združenja.
Združenje, v katerem se po vsem svetu družijo ljubitelji gastronomskih užitkov, obstaja že od 13. stoletja, slovenska veja pa je dopolnila desetletje.
Na prvi pogled Chaîne des Rôtisseurs, v dobesednem prevodu veriga "raženjcev", kot jim pravi eden od vodilnih članov prof. dr. Janez Bogataj, spominja na prostozidarje. Restavracije, kjer se družijo, nosijo posebne oznake, vsaka država ima svojo vejo, te pa imajo vsaka svojo hierarhijo. A dr. Bogataj je to našo teorijo hitro porušil. "Prostozidarji so skrivno združenje in članov ne razkrivajo, medtem ko mi z veseljem širimo besedo o našem združenju in druženjih," je pojasnil.
Združenje, ki se je razvilo iz ceha mojstrov peke gosi na ražnju
Cilj združenja Chaîne des Rôtisseurs je promocija gastronomije, ohranjanje bratstva in užitkov za mizo: druženje istomislečih ljubiteljev dobre hrane in pijače, torej. A njegovi začetki, ki segajo v daljno leto 1248, so imeli precej drugačen namen – šlo je za ceh mojstrov, ki so pekli gosi - od tod ime -, ustanovil pa ga je francoski kralj Ludvik IX., da bi zagotovil kakovost pečenih gosi, vredno kraljeve mize. Pravi gurman, torej.
Tomaž Ravnikar, ustanovitelj slovenskega združenja
25 tisoč članov po vsem svetu
Združenje se je nato začelo širiti, vključevati tudi druge mojstre, nato pa so ga med francosko revolucijo ukinili. Leta 1950 pa ga je pet francoskih gurmanov obudilo, da bi združili ljubiteljske in poklicne somišljenike. Od takrat se je združenje razširilo po vsem svetu, ima 25 tisoč članov v več kot 80 državah, tudi v Sloveniji, kamor ga je pripeljal Tomaž Ravnikar, zdaj predsednik slovenskega združenja.
"Veliko sem potoval in obiskoval restavracije po tujini, gastronomija me je vedno zanimala. Nato pa sem se s še nekaj somišljeniki odločil, da ustanovimo slovensko združenje. To smo pod mecenstvom Avstrijcev in Monačanov tudi storili," se Ravnikar spominja ustanovitve leta 2005. Z delovanjem je omizje začelo leta 2006, zato desetletnico obeležujejo letos.
Janez Bratovž je bil prvi gostinec v slovenskem združenju.
Mesečna druženja pri priznanih slovenskih kuharskih mojstrih
Kaj torej počnejo "raženjci"? Obiskujejo gostilne, seveda. A le gostilne svojih profesionalnih članov, torej gostincev, med katerimi so nekatera največja slovenska imena. Na primer Janez Bratovž, ki je bil prvi profesionalni član, pa Tanja Pinterič iz gostilne Rajh, Tomaž Kavčič z dvorca Zemono in mnogi drugi, skupno je v združenju 15 slovenskih gostiln.
Združenje približno enkrat na mesec priredi dogodek pri enem od hišnih gostincev, ti pa se zavežejo, da bodo pripravili nekaj novega, jedi, ki jih do takrat niso imeli v ponudbi. "Prihod ni obvezen, imamo člane, ki jih ni bilo nikoli, in člane, ki pridejo vsakič," je pojasnil Ravnikar in dodal, da imajo v slovenskem združenju okoli sto članov.
Prof. dr. Janez Bogataj, član upravnega odbora združenja, na srečanjih poskrbi tudi za kakšno zgodovinsko zanimivost o jedeh, ki jih okušajo.
"Druženje z ljudmi, ki jih tako kot tebe zanima gastronomija"
Obiskujejo pa tudi mednarodne dogodke, ki jih prirejajo druga nacionalna združenja. "Tam lahko srečaš res pomembne in znane ljudi," nam je povedal Damijan, predstavnik mlajše generacije članov. "A ne gre le za mreženje in navezovanje novih stikov, ampak predvsem za druženje z ljudmi, ki jih tako kot tebe zanima gastronomija, ob tem pa se tudi marsikaj novega naučiš." Tako jih je na primer na nedavnem druženju v Oštariji dr. Bogataj poučil o slovenski tradiciji polharstva, medtem ko so jedli – polhe.
Pa še to: morda smo na začetku nerodno uporabili besedo bratovščina. Chaîne des Rôtisseurs se nikakor ne zapira pred ženskami, prav nasprotno, želi si čim več članic, je dejal dr. Bogataj, in zagotovil, da sta v slovenskem združenju oba spola enakovredno zastopana.
