Gostilna Pri Lojzetu - Zemono: na dvorcu izumov

Italijanski ocenjevalci pravijo, da je to druga najboljša gostilna v Furlaniji in če odmislimo za koga tudi provokativno dejstvo, da Vipavska dolina ni v Furlaniji, gre za pohvalo, ki je ni mogoče spregledati. Še posebej, če v L'Espressovem vodiču preberete tudi stavek, da so se včasih Slovenci učili kuhati od Italijanov, zdaj pa se Italijani učijo od Tomaža Kavčiča.

In smo se odpeljali v sončno popoldne in se že v prestolnici spraševali, ali bodo temperature zdržale do večera, da ne bomo sedeli v grajski katakombah, ampak na enem najlepših vrtov kar jih domovina pozna. Vreme je zdržalo in ekipa je na sončku testirala Agroindovo penino zelena. Zraven sodijo predjedi, ki jih strežejo ne glede na ostala naročila. Po vrsti: sirova lizika iz nanoškega sira, bučnih semen in radiča, juha iz pora s trobentico, obenem pa pokušate še polento z zelenjavo s peno iz postrvi in z ikrami. Hrenov namaz je samo hrenov namaz, a tisti, ki so ga poskusili, še vedno mislijo, da gre za eno najpomembnejših etap v spektaklu, ki ga pripravljajo na vipavskem gričku.

Prvo predjed so postregli v posebni konzervi – sveža surova tuna, obarvana hruška s peso, koromač, jabolko, pomaranča, poškropljena z limono in olivnim oljem. Veliko število okusov na majhnem prostoru. Nadaljevali smo z zrakom iz bazilike, jastogom z omako iz pasijonke, domačo majonezo z baziliko, grahovo omako in pokuhano zelenjavo. Mimogrede naj omenimo, da tistim, ki niti rib ne jedo, ob teh jedeh ponudijo jagodno juho s kremo iz belušev.

Da bi že pri prvih zgodbah okusili meso, so nam dostavili ekstremno majhno porcijo razstavljenega ljubljanskega zrezka, pekoči paradižnik s krompirjem, meso v "drobtinicah" ter omako s sirom in posušenim paradižnikom. Obilje že kar kompliciranih povezav, podprtih z najboljšimi vipavskimi kapljicami, se je nadaljevalo z novo serijo unikatnih kreacij: Minimal je ime za raviole z brancinom in blitvo, blitvino omako, preliti pa so z juho iz brancina in blitve. Sledita pa hobotnica in kapesanta na paradižnikovi omaki z baziliko in sezonsko zelenjavo ter potezo iz merlota in terana.

Ko je sonce zašlo, so na mizo začela prihajati močnejša vina. Tako se je za travestijo medvedovega golaža s polento in popečenim kruhkom ter malico na ražnjiču kmalu že hladil magnum velike bele movie 2004, ki se ga pije po slamici. In morda je v glavnem finalu zaradi ostalih izumov še najbolj domače izpadla polenta z omako iz malin ter rdeče paprike.

Pravi spektakel pa je sledil na koncu, ko so za začetek postregli Gin tonic, ki je pravzaprav limonin sladoled z "ledom" oziroma želatino iz gina, ki pa ima ob postrežbi tudi funkcijo gledališke megle, ki se spektakularno razlije po mizi. Sledi še sladica, ki se imenuje trije letni časi – gre za poletje, jesen in zimo. "Pomlad pa je okoli vas," so nas poučili. Poletje predstavlja pesek na kamnu, ki ga pojemo s prsti, ki jih prej pomočimo v kozarec z morsko vodo in školjkami, jesen je hruškova in kostanjeva krema, pri zimi se prah napihne v sneg, ki prekrije mizo. Grand finale z meglo in snegom pri 20 stopinjah. Le redkokdo vam to lahko ponudi. In to ob ceni kakih 40, morda 50 evrov na osebo.

Povzetek

Dogodek – ne samo večerja, ki jo ponujajo na Zemono, seveda ni več zgolj malica. Gre za mnogo več, za kombinacijo gledališča, efektov in kreativne kuhinje. Vsekakor nekaj, kar morate poskusiti.

Vinska karta se v osnovi naslanja na lokalna vina, a vidi vso primorsko in nekaj štajerske scene. Kakopak gre samo za boljše proizvajalce. Pri tujih vinih so izbirčnejši in vseh ne spustijo v svoje kleti.

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.